Na meji med Italijo in Slovenijo je bil nadzor ponovno uveden 21. oktobra lani. “Gre za začasen ukrep,” je tedaj zagotovil notranji minister Matteo Piantedosi. Na italijanski vzhodni meji se namreč končuje t. i. balkanska pot in med migranti, ki prečkajo to območje, se po besedah italijanskega ministra lahko skrivajo tudi teroristi, povezani z ISIS-om. Sredi januarja je bil nadzor podaljšan za nadaljnjih pet mesecev, do 18. junija, aprila pa je Piantedosi ocenil, da se je nadzor izkazal za uspešnega. Po njegovih podatkih so na italijansko-slovenski meji od oktobra lani namreč zabeležili 2.613 nezakonitih migrantov, od katerih jih je bilo 1.542 vrnjenih nazaj. Aretiranih je bilo 142 oseb, od teh 73 zaradi tihotapljenja. 4. maja, na kongresu Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v Meranu, je o podaljšanju prekinitve izvajanja schengenskega sporazuma spregovoril tudi zunanji minister in nosilec kandidatne liste stranke Naprej, Italija na evropskih volitvah Antonio Tajani.

Ministrove besede so predvsem v Sloveniji in v slovenskih medijih v Italiji sprožile pričakovane reakcije. Marsikdo je upal, da so te bile sad napačnega tolmačenja njegovih izjav, v resnici pa je Tajani 7. maja v Gorici, kjer se je mudil na predstavitvi znamke in filatelističnega kompleta, izdanega ob 20-letnici vstopa Slovenije v EU, potrdil, da Italija namerava zaprositi za podaljšanje nadzora.

“Razmišljamo, da bi zaprosili za podaljšanje nadzora na meji zaradi napetega vzdušja, ki vlada na Bližnjem vzhodu, in seveda ne zaradi odnosov s Slovenijo in Hrvaško, ki so odlični. Zagotoviti moramo varnost državljanov tako Italije kot Evrope, saj obstaja možnost, da bi skupaj z begunci k nam prišli tudi teroristi,” je dejal predstavnikom medijev. Minister je tudi zagotovil, da italijanska vlada s to odločitvijo namerava povzročiti čim manj težav tako čezmejnim delavcem kot sploh vsem, ki dnevno prečkajo mejo; koliko časa bi lahko trajalo podaljšanje nadzora, pa ni povedal. Ugledni gost je tudi pohvalil sodelovanje med Gorico in Novo Gorico, ki bosta prihodnje leto Evropska prestolnica kulture – po njegovih besedah sta mesti zgled za vso Evropo.

Meja sicer fizično deli ozemlja, a je tudi kraj srečevanja in izmenjave, kjer se tkejo medsebojni odnosi, rojevajo prijateljstva, ljubezni in družinske vezi.

V Novi Gorici bo na dan Evrope potekalo tudi osrednje praznovanje ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Izbira mesta ob meji ima prav gotov simbolni pomen, saj je prav v Novi Gorici pred dvajsetimi leti takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi sprejel takratnega predsednika slovenske vlade dr. Antona Ropa in Slovenijo v EU. To, kako bodo italijanski in slovenski državljani, ki živijo ob meji, zaščiteni, ni povsem jasno, očitno pa je, da je podaljšanje nadzora na meji v popolnem protislovju z idealom brezmejnosti, ki je temelj EPK2025.

Trg Evrope danes povezuje Novo Gorico in Gorico, kot ju je nekoč ločevala meja. FOTO: Oton Naglost

Ljudem, ki mejo doživljamo, poznamo zgodovino in rane našega ozemlja ter naše družbe kot nihče drug in cenimo prizadevanja mnogih, ki se trudijo, da bi se le-te končno zacelile, se zdi ponovno dvigovanje zidov povsem anahronistično, boleče je. Doživljanje meje je za posameznike, ki živijo ob njej, kompleksno in raznoliko. Odvisno je od individualnih izkušenj, kulturnega konteksta in zgodovine ozemlja. Ljudem, ki dihamo čezmejno, pa je skupno, da občutimo povezanost z obema državama. Pripadniki slovenske manjšine v Italiji smo italijanski državljani, vezani na Slovenijo, našo matično domovino, in imamo močan občutek identitete, ki je prežeta z obema kulturama.
Meje so lahko območja povečane varnostne skrbi, migracijska kontrola je prav gotovo potrebna, prekinitev izvajanja schengenskega sporazuma pa vpliva na naše vsakdanje življenje in ustvarja občutek negotovosti – je sol na naše še nezaceljene rane. Meja sicer fizično deli ozemlja, a je tudi kraj srečevanja in izmenjave, kjer se tkejo medsebojni odnosi, rojevajo prijateljstva, ljubezni in družinske vezi. Kljub vsemu pa se nam včasih zdi, da se prehojena pot zlahka pozabi, dosežen napredek izbriše. S ponovno vzpostavitvijo nadzora na meji tvegamo nazadovanje v težavnem procesu skupne rasti.

Avtorica prispevka Katja Ferletič je novinarka Novega glasa, tednika Slovencev v Italiji.