Še posebej slovesno je bilo v Karmelu sv. Jožefa in Marijinega brezmadežnega Srca v Sori pri Medvodah. Somaševanje več duhovnikov je v samostanski kapeli vodil sam ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. 

FOTO: Jožef Pavlič

Sestre karmeličanke so bile med mašo v svojih prostorih (klavzuri), člani bratovščine karmelske Matere Božje, stari in novi prejemniki škapulirja pa so posedli v zanje določenih prostorih in na klopeh zunaj samostana.

FOTO: Jožef Pavlič

FOTO: Jožef Pavlič

Nadškof Zore je karmeličanke, pa tudi laiške udeležence maše, že v uvodu v mašo povabil, naj si prizadevajo »rasti v ljubezni do Boga in sprejemanju drug drugega«.

FOTO: Jožef Pavlič

V govoru med mašo, ki jo je povzdigovalo nebeško lepo petje karmeličank, je zbrane povabil, naj v polnosti živijo svojo krščansko poklicanost. To naj delajo ponižno in vztrajno v ljubezni do Boga in do bližnjega ter zaupni molitvi. »Ljudje bodo to videli in čutili,« jih bodo prepričali s svojo osebno in življenjsko držo.

FOTO: Jožef Pavlič

Te njegove misli in obrazložitev, kaj je škapulir – dva kvadratna kosa blaga, eden okrašen s podobo karmelske Matere Božje, drugi s podobo presvetega Srca Jezusovega, med seboj sta povezana z dvema trakovoma – so uvedle v podelitev škapulirja udeležencem slovesnosti zelo različnih starosti, od otrok do starejših ljudi. Nadškof Zore jih je pred prejemom tega zakramentala povabil, naj, ko jim bo nadel škapulir okrog vratu, s tem dejanjem »oblečejo Marijino držo, njen odnos do Jezusa, vztrajno hodijo za njima./…/Nositi škapulir pomeni, da si tam, kjer je Jezus. Potem bodo ljudje jasno spoznali, kdo smo, ne bo nobenega dvoma o naši redovni in krščanski istovetnosti. Kot Marija na Kalvariji bomo trpeli in vztrajali z njo ob trpečem Jezusu.« Pozval jih je še, naj Mater Božjo s Karmela prosijo za rast v ponižnosti.

FOTO: Jožef Pavlič

Nato je zmolil posebno blagoslovilno molitev, blagoslovil škapulirje, jih nadel tistim, ki so bili na to duhovno in telesno pripravljeni, potem pa z njimi zmolil posvetilno molitev (obljubo).

FOTO: Jožef Pavlič

FOTO: Jožef Pavlič

Kdor nosi škapulir, je dolžan živeti po evangeliju, prejemati zakramente in prav posebno častiti Marijo. To naj se kaže vsaj v tem, da vsak dan zmoli tri zdravamarije. Ob sobotah se priporoča molitev Pozdravljena Kraljica, kakor je navada v karmelu.

Prijateljsko druženje po maši in pogostitev sta odpadli iz varnostnih zdravstvenih razlogov. To pa ni čisto nič zmanjšalo duhovnega veselja in svetostnega občutka pri starih in novih članih bratovščine nosilcev škapulirja, sorodnikih sester karmeličank in vseh, ki z molitvijo in dobrimi deli podpirajo njihovo redovno življenje, molitev in delo. V času epidemije tudi s potrebno gmotno pomočjo, kajti tudi sestram karmeličankam ni bilo prizaneseno z okužbo s covidom-19 in njenimi posledicami. Še ena preizkušnja več v njihovem duhovnem zorenju in vztrajanju v zahtevni, a lepi hoji, skupni in osebni hoji na njihov Karmel. Mi, laiki, pa po drugi, a nič manj zahtevni (včasih še bolj) poti. To je lahko občutil vsakdo, ki se je za dobro uro pridružil karmeličankam v sorškem karmelu na god karmelske Matere Božje.

FOTO: Jožef Pavlič

Med njimi tudi župljanka iz bližnje Preske Elizabeta z 92-letno mamo Marijo (škapulir sta prejeli pred dvema letoma), sinom Urošem in hčerko Katarino. Elizabeta še posebej podpira karmeličanke »z molitvijo v srcu«, prišla pa je tudi z družinskim namenom. 

FOTO: Jožef Pavlič

Srečna je, ko pri molitvi čuti Jezusovo in Marijino bližino ter dobiva moč v življenjskih preizkušnjah. To dvoje – Jezusovo in Marijino bližino, je bilo mogoče videti že na obrazu vseh, ki so bili pri maši. V veselju, da so doživeli nekaj tako lepega, vzvišenega, so se za malo več kot uro odmaknili od tal življenjske resničnosti, začutili Božjo, onstransko glorijo. Ta je bila ta dan že v karmelu v Sori pri Medvodah. Tostranska glorija pa je, tako prej ali slej izkušamo vsi, lažna.