V nedeljo zvečer so se v Ariccii začele duhovne vaje za papeža Frančiška in sodelavce rimske kurije. Po prihodu v Hišo božjega Učitelja so se zbrali pri molitvi ter prisluhnili uvodnemu nagovoru p. Giulia Michelinija iz reda manjših bratov, ki jih bo do petka vodil v premišljevanju na temo Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje po Mateju.

Štiriinsedemdeset udeležencev postnih duhovnih vaj je včeraj dopoldne prisluhnilo prvi meditaciji z naslovom Petrova izpoved in Jezusova pot proti Jeruzalemu (Mt 16, 13-21). P. Michelini jih je povabil, naj si zastavijo vprašanja o tem, kako sprejemajo odločitve o svojem življenju: »Na podlagi katerega kriterija opravljam razločevanje? Se odločim iz trenutnega vzgiba, puščam, da me vodi navada, postavim samega sebe in svojo osebno korist pred Božje kraljestvo in pred druge? Poslušam Božji glas, ki mi govori na ponižen način?« Jezus je odločitve sprejemal v molitvi in ne na podlagi sanj ali čarovnikov, kakor je to počel Aleksander Veliki, o čemer nam pripoveduje Plutarh.

P. Michelini se je osredotočil na Petra in rabinsko tradicijo. Peter spozna, da je Jezus Mesija, na podlagi razodetja. A Oče ni govoril samo po Sinu, svojemu Sinu je govoril tudi po Petru. In Jezus je njegovo razlago potrdil s ponižnostjo. Jezus postopoma razkriva svojo poklicanost, a določena dejanja stori tudi zato, ker je spodbujen s strani drugih. »V življenju Jezusa in Nazareta je veliko prostora namenjenega srečanjem, ki vodijo k njegovemu poslanstvu.« V skladu z judovskim izročilom se je verjelo, da po koncu velikih prerokb Bog še naprej govori na zelo ponižne načine, na primer preko otrok in množic ljudi, s komunikacijo, ki je podobna šepetu lahnega vetra, kakor se je to zgodilo preroku Eliji na gori Horeb.

P. Michelini je na tem mestu pred zbrane postavil nova vprašanja, o katerih naj premisli vsak pri sebi: »Jezus in Frančišek Asiški sta v svoji ponižnosti razumela, da se Bog razodeva tudi učencu in preko najmanjšega učenca. Imamo ponižnost, da bi poslušali Petra? Imamo ponižnost za poslušanje drug drugega, s tem da smo pozorni na svoje predsodke, da bi sprejeli tisto, kar nam Bog lahko pove po slabotnih glasovih drugih? Ali pa poslušamo samo svoj glas, ki govori drugim?«

P. Michelini se je nato zaustavil pri razlagah, po katerih je Jezus vedel, kaj se bo zgodilo. Jezus je torej prevzemal odgovornost za tisto, kar je oznanjal. V evangeliju po Mateju beremo, da se je umikal – gre za glagol, ki v starogrščini pomeni umikanje vojske v primeru poraza ali pred nevarnostjo. Tudi za Jezusa se zdi, da se je umaknil pred novico, da je bil Janez Krstnik vržen v ječo, in ko je videl, da ga farizeji hočejo ubiti. A vse te »strategije umikanja« niso bile namenjene temu, da bi se zaustavil. Potem, ko se je Jezus umaknil, je storil konkretne stvari: začel je oznanjati kraljestvo in ozdravljati bolnike. P. Michelini je med mnogimi navedel Hanno Arendt, ki je govorila o banalnosti zla, misleč na naciste in njihov način govora o storjenih grozodejstvih, kar lahko vzporejamo s krutostjo, s katero je bil ubit Janez Krstnik; ali pa rabina Hillela in kako je Jezus nadaljeval svoje poslanstvo s sprejemanjem vedno novih odgovornosti, dokler ni sprejel tiste, ki ga je pripeljala v Jeruzalem.

Papež in ostali udeleženci duhovnih vaj so bili povabljeni k premisleku o svojih umikih. »Pri tretjem vprašanju premišljujem o svojih 'strategijah umikanja' in se vprašam, ali sprejmem, da grem vse do kraja pri hoji za Jezusom Kristusom, zavedajoč se, da to pomeni nositi križ, kakor je Jezus sam rekel učencem in Simonu, takoj zatem, ko je izpovedal vero: Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.«

Papež Frančišek in ostali udeleženci duhovnih vaj so popoldne prisluhnili drugi meditaciji na temo Zadnje Jezusove besede in začetek trpljenja (Mt 26, 1-19), danes dopoldne pa je p. Michelini govoril o Jezusovi zadnji večerji.

Kot je med včerajšnji uvodnim govorom dejal p. Michelini, so te duhovne vaje dnevi, preživeti s Petrom, vsak kristjan pa je poklican, naj obnovi svoje osebno srečanje z Jezusom.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)