Pomurje, pot s kolesom
Objava:
10. 10. 2006 / 09:37
Deli:
Čas branja:
6 minut
Nazadnje Posodobljeno:
19.06.2021 / 11:02
Pomurje, pot s kolesom
S kolesom po Pomurju
Rjavkasta strnišča, kamniti križi, gnezda štorkelj, električni drogovi, koruzna polja, nizke opečnate hiše, goščavje ob Muri, bežeči zajci s podvihanimi ušesi, ozki kanali, mogočne cerkve ... Takšni prizori hitijo mimo nas med potovanjem po Pomurju, ki je s svojimi ravnimi cestami kot ustvarjeno za ljubitelje poganjanja pedal in vetra v laseh. Ker nas ne ustavljajo klanci, se lahko s kolesom pripeljemo razmeroma daleč in v enem dnevu obiščemo veliko zanimivih krajev. Za prvi vtis je to dovolj, če pa bomo hoteli globlje doživeti pokrajino ob Muri, se bomo morali tja še kdaj vrniti.
Leta 1912 je v Veržeju na desni strani Mure – torej v Prlekiji – zrasel salezijanski zavod za vzgojo mladine. Do druge svetovne vojne je v njem vzklilo več kot 300 duhovnih poklicev, potem pa je z novimi gospodarji prišel propad. Leta 1998 so se vanj vrnili salezijanci in ga temeljito obnovili. Danes se v njem znova vrstijo romarski shodi in duhovne vaje, kulturne prireditve in otroški festivali, v Penzionu Mavrica pa je veliko prostora tudi za tiste, ki si želijo v pokrajini ob Muri preživeti nekaj brezskrbnih počitniških dni. Zlasti slednje nas je spodbudilo, da smo si Marijanišče izbrali za izhodišče našega potepanja po Pomurju.
Marijanišče v Veržeju, kjer lahko preživimo nekaj brezskrbnih počitniških dni
V okolici Veržeja, v katerem se je leta 1895 rodil skladatelj Slavko Osterc, je toliko zanimivosti, da jih moramo vsaj na hitro omeniti, preden se odpravimo na pot. Tod je znameniti Babičev mlin, blizu so Terme Banovci, kjer se lahko kopamo v termalni in navadni vodi ter si sposodimo kolo, v sosednji vasi Krapje je čebelarski muzej, najvznemirljivejši pa je brez dvoma sprehod po učni gozdni poti Mrtvice reke Mure. Pot ni označena, zato nas po njej popelje vodnik Franc Kosi, ki pozna pokrajino kot lasten žep. Rastje ob reki je tako bujno, da se počutimo kot v džungli: hodimo med orjaškimi koprivami in trimetrskimi nedotikami, prečkamo ozke rečne rokave in se ustavimo ob mrtvici, ki v resnici sploh ni mrtva. Iz živozelene vodne leče, ki prekriva gladino, pogledujejo cvetovi blatnika, v vodi so pijavke in ribe, med travo se skrivajo žabe in polži, v krošnjah se oglašajo ptice.
Iz Veržeja krenemo do Dokležovja in Ižakovcev, kjer zavijemo na Otok ljubezni. Tam si lahko ogledamo leta 1999 zgrajen plavajoči mlin. Nekoč je bilo na Muri, ki je pogosto poplavljala, na desetine podobnih mlinov, ki so deloma ali v celoti počivali na vodni gladini. Ko se je ta dvignila, se je dvignil tudi mlin, zato mu narasle vode niso mogle do živega. Na Otoku ljubezni lahko pokukamo tudi v büjraški muzej, kjer hranijo staro orodje za gradnjo nasipov. Še bolj zanimiva pa je vožnja z brodom, ki od jutra do večera – pripet na jekleno vrv – prevaža domačine in turiste.
Štorklje so zaščitni znak Pomurja
Za Melinci se cesta skrije v topolov drevored, nato pa na začetku vasi Gornja Bistrica zavije proti severovzhodu. Dobra dva kilometra pozneje prispemo v Odrance, kjer stoji ob glavni cesti Murska Sobota–Lendava župnijska cerkev Svete Trojice. Prvi pogled na mogočno svetišče, ki mu v Sloveniji ni para, je osupljiv: na robu polj se v nebo dvigajo trije kupolasti zvoniki, za katerimi se skriva osemkotna cerkvena ladja. Zanimiva je tudi notranjščina, ki jo je poslikal slikar in duhovnik Stane Kregar.
Iz Odrancev nadaljujemo po novi kolesarski stezi do Lipe, zavijemo proti Gomilici, prečkamo glavno cesto ter poiščemo pot do Brezovice in sosednje Nedelice, kjer si lahko ogledamo obnovljeno Kovačevo domačijo (na sliki). Če se je v lepo urejeni hiši z belimi stenami, modrimi okni in slamnato streho čas ustavil pred desetletji, pa nas na cesti proti Turnišču znova ujame vrtinec sodobne naglice.
Marija na püstini ali pod logom spada med najstarejše in najbolj obiskane božje poti na Slovenskem. Pravzaprav stojita v Turnišču druga poleg druge kar dve cerkvi, ki ju ločuje le skupna stena. Prva je bila zgrajena že v 13. stoletju, druga, večja, pa v prejšnjem. K milostnemu kipu turniške Marije vsako leto poroma na tisoče ljudi – največ na veliki šmaren, ki bo tudi letos nadvse slovesen.
Cerkev Svete Trojice v Odrancih je arhitekturni biser Prekmurja
Dobrega pol kilometra za turniško cerkvijo zavijemo proti Dobrovniku, nad katerim leži v objemu gozdov Bukovniško jezero. Ko se vrvež obiskovalcev zvečer poleže, lahko nemoteno opazujemo lesketanje sonca na vodni gladini, dolge sence dreves, kačje pastirje in ribe, ki se v lovu za žuželkami nenadoma poženejo iz globin.
Za vasjo Bukovnica se zagrizemo v strm klanec, za nagrado pa dobimo dolg spust do znamenite Bogojine. O tamkajšnji cerkvi Gospodovega vnebohoda ni treba izgubljati veliko besed, saj spada med najbolj znane na Slovenskem. Zgradili so jo v letih od 1925 do 1927 po načrtih Jožeta Plečnika, ki je pod njenim korom ohranil staro cerkev iz 14. stoletja. Med zanimivimi podrobnostmi še zlasti izstopa hrastov strop, ki je okrašen s krožniki domačih lončarjev.
Ker smo se doslej precej ustavljali, bomo v zadnjem delu poti hitrejši: iz Bogojine krenemo po ravnem mimo polj, gramoznice in gozda do vasi Gančani, nadaljujemo po kolesarski stezi do Beltincev, zavijemo za cerkvijo sv. Ladislava proti Ižakovcem, od tam pa se vrnemo v Veržej.
Brod na reki Muri
Sveta maša
V župnijski cerkvi sv. Mihaela v Veržeju je maša vsako nedeljo ob 7. uri, ob 9.30 in ob 18.30.
V božjepotni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču bo na veliki šmaren maša ob 5., 6., 7. in 8. uri. Ob 10. uri bo glavna romarska slovesnost, ki jo bo vodil murskosoboški škof Marjan Turnšek, popoldne pa bo maša ob 17. in 19. uri.
OSNOVNI PODATKI
Opis poti: Veržej – Dokležovje – Ižakovci (Otok ljubezni) – Melinci – Gornja Bistrica – Odranci – Lipa – Gomilice – Brezovica – Nedelica – Turnišče – Dobrovnik – Bukovniško jezero – Bukovnica – Bogojina – Gančani – Beltinci – Ižakovci – Dokležovje – Veržej. Večinoma vozimo po asfaltnih cestah, makadama je le za vzorec.
Dolžina: približno 65 kilometrov.
Težavnost: Pot je večinoma ravninska, zato ni posebej naporna. Edini omembe vreden vzpon je med Bukovnico in Bogojino, kjer za krajši čas zavijemo v gričevnato Goričko.
Zemljevid: Pomurje, 1:75.000.
Dodatna literatura: Kolesarski vodnik po Pomurju z okolico.
Penzion Mavrica v Veržeju tel.: 02/ 58 89 060 ali 051/ 370 377
ogled učne gozdne poti Mrtvice reke Mure tel.: 02/ 58 81 359
ogled Kovačeve domačije v Nedelici tel.: 02/ 57 21 060
33 / 2006
Rjavkasta strnišča, kamniti križi, gnezda štorkelj, električni drogovi, koruzna polja, nizke opečnate hiše, goščavje ob Muri, bežeči zajci s podvihanimi ušesi, ozki kanali, mogočne cerkve ... Takšni prizori hitijo mimo nas med potovanjem po Pomurju, ki je s svojimi ravnimi cestami kot ustvarjeno za ljubitelje poganjanja pedal in vetra v laseh. Ker nas ne ustavljajo klanci, se lahko s kolesom pripeljemo razmeroma daleč in v enem dnevu obiščemo veliko zanimivih krajev. Za prvi vtis je to dovolj, če pa bomo hoteli globlje doživeti pokrajino ob Muri, se bomo morali tja še kdaj vrniti.
Leta 1912 je v Veržeju na desni strani Mure – torej v Prlekiji – zrasel salezijanski zavod za vzgojo mladine. Do druge svetovne vojne je v njem vzklilo več kot 300 duhovnih poklicev, potem pa je z novimi gospodarji prišel propad. Leta 1998 so se vanj vrnili salezijanci in ga temeljito obnovili. Danes se v njem znova vrstijo romarski shodi in duhovne vaje, kulturne prireditve in otroški festivali, v Penzionu Mavrica pa je veliko prostora tudi za tiste, ki si želijo v pokrajini ob Muri preživeti nekaj brezskrbnih počitniških dni. Zlasti slednje nas je spodbudilo, da smo si Marijanišče izbrali za izhodišče našega potepanja po Pomurju.
Marijanišče v Veržeju, kjer lahko preživimo nekaj brezskrbnih počitniških dni
V okolici Veržeja, v katerem se je leta 1895 rodil skladatelj Slavko Osterc, je toliko zanimivosti, da jih moramo vsaj na hitro omeniti, preden se odpravimo na pot. Tod je znameniti Babičev mlin, blizu so Terme Banovci, kjer se lahko kopamo v termalni in navadni vodi ter si sposodimo kolo, v sosednji vasi Krapje je čebelarski muzej, najvznemirljivejši pa je brez dvoma sprehod po učni gozdni poti Mrtvice reke Mure. Pot ni označena, zato nas po njej popelje vodnik Franc Kosi, ki pozna pokrajino kot lasten žep. Rastje ob reki je tako bujno, da se počutimo kot v džungli: hodimo med orjaškimi koprivami in trimetrskimi nedotikami, prečkamo ozke rečne rokave in se ustavimo ob mrtvici, ki v resnici sploh ni mrtva. Iz živozelene vodne leče, ki prekriva gladino, pogledujejo cvetovi blatnika, v vodi so pijavke in ribe, med travo se skrivajo žabe in polži, v krošnjah se oglašajo ptice.
Iz Veržeja krenemo do Dokležovja in Ižakovcev, kjer zavijemo na Otok ljubezni. Tam si lahko ogledamo leta 1999 zgrajen plavajoči mlin. Nekoč je bilo na Muri, ki je pogosto poplavljala, na desetine podobnih mlinov, ki so deloma ali v celoti počivali na vodni gladini. Ko se je ta dvignila, se je dvignil tudi mlin, zato mu narasle vode niso mogle do živega. Na Otoku ljubezni lahko pokukamo tudi v büjraški muzej, kjer hranijo staro orodje za gradnjo nasipov. Še bolj zanimiva pa je vožnja z brodom, ki od jutra do večera – pripet na jekleno vrv – prevaža domačine in turiste.
Štorklje so zaščitni znak Pomurja
Za Melinci se cesta skrije v topolov drevored, nato pa na začetku vasi Gornja Bistrica zavije proti severovzhodu. Dobra dva kilometra pozneje prispemo v Odrance, kjer stoji ob glavni cesti Murska Sobota–Lendava župnijska cerkev Svete Trojice. Prvi pogled na mogočno svetišče, ki mu v Sloveniji ni para, je osupljiv: na robu polj se v nebo dvigajo trije kupolasti zvoniki, za katerimi se skriva osemkotna cerkvena ladja. Zanimiva je tudi notranjščina, ki jo je poslikal slikar in duhovnik Stane Kregar.
Iz Odrancev nadaljujemo po novi kolesarski stezi do Lipe, zavijemo proti Gomilici, prečkamo glavno cesto ter poiščemo pot do Brezovice in sosednje Nedelice, kjer si lahko ogledamo obnovljeno Kovačevo domačijo (na sliki). Če se je v lepo urejeni hiši z belimi stenami, modrimi okni in slamnato streho čas ustavil pred desetletji, pa nas na cesti proti Turnišču znova ujame vrtinec sodobne naglice.
Marija na püstini ali pod logom spada med najstarejše in najbolj obiskane božje poti na Slovenskem. Pravzaprav stojita v Turnišču druga poleg druge kar dve cerkvi, ki ju ločuje le skupna stena. Prva je bila zgrajena že v 13. stoletju, druga, večja, pa v prejšnjem. K milostnemu kipu turniške Marije vsako leto poroma na tisoče ljudi – največ na veliki šmaren, ki bo tudi letos nadvse slovesen.
Cerkev Svete Trojice v Odrancih je arhitekturni biser Prekmurja
Dobrega pol kilometra za turniško cerkvijo zavijemo proti Dobrovniku, nad katerim leži v objemu gozdov Bukovniško jezero. Ko se vrvež obiskovalcev zvečer poleže, lahko nemoteno opazujemo lesketanje sonca na vodni gladini, dolge sence dreves, kačje pastirje in ribe, ki se v lovu za žuželkami nenadoma poženejo iz globin.
Za vasjo Bukovnica se zagrizemo v strm klanec, za nagrado pa dobimo dolg spust do znamenite Bogojine. O tamkajšnji cerkvi Gospodovega vnebohoda ni treba izgubljati veliko besed, saj spada med najbolj znane na Slovenskem. Zgradili so jo v letih od 1925 do 1927 po načrtih Jožeta Plečnika, ki je pod njenim korom ohranil staro cerkev iz 14. stoletja. Med zanimivimi podrobnostmi še zlasti izstopa hrastov strop, ki je okrašen s krožniki domačih lončarjev.
Ker smo se doslej precej ustavljali, bomo v zadnjem delu poti hitrejši: iz Bogojine krenemo po ravnem mimo polj, gramoznice in gozda do vasi Gančani, nadaljujemo po kolesarski stezi do Beltincev, zavijemo za cerkvijo sv. Ladislava proti Ižakovcem, od tam pa se vrnemo v Veržej.
Brod na reki Muri
Sveta maša
V župnijski cerkvi sv. Mihaela v Veržeju je maša vsako nedeljo ob 7. uri, ob 9.30 in ob 18.30.
V božjepotni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču bo na veliki šmaren maša ob 5., 6., 7. in 8. uri. Ob 10. uri bo glavna romarska slovesnost, ki jo bo vodil murskosoboški škof Marjan Turnšek, popoldne pa bo maša ob 17. in 19. uri.
OSNOVNI PODATKI
Opis poti: Veržej – Dokležovje – Ižakovci (Otok ljubezni) – Melinci – Gornja Bistrica – Odranci – Lipa – Gomilice – Brezovica – Nedelica – Turnišče – Dobrovnik – Bukovniško jezero – Bukovnica – Bogojina – Gančani – Beltinci – Ižakovci – Dokležovje – Veržej. Večinoma vozimo po asfaltnih cestah, makadama je le za vzorec.
Dolžina: približno 65 kilometrov.
Težavnost: Pot je večinoma ravninska, zato ni posebej naporna. Edini omembe vreden vzpon je med Bukovnico in Bogojino, kjer za krajši čas zavijemo v gričevnato Goričko.
Zemljevid: Pomurje, 1:75.000.
Dodatna literatura: Kolesarski vodnik po Pomurju z okolico.
Penzion Mavrica v Veržeju tel.: 02/ 58 89 060 ali 051/ 370 377
ogled učne gozdne poti Mrtvice reke Mure tel.: 02/ 58 81 359
ogled Kovačeve domačije v Nedelici tel.: 02/ 57 21 060
33 / 2006
