S. Anka Burger med obiskom družine v Ruandi. Foto: Slovenska karitas


Ena najodmevnejših dobrodelnih akcij Slovenske karitas, ki letos praznuje jubilejno 15. izvedbo, je »Za srce Afrike«, v kateri zbrana sredstva namenijo razvojno-humanitarnim projektom na področju zdravstva, šolstva in oskrbe s hrano in vodo, ki jih Karitas izvaja v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in domačini v osrednjem delu Afrike. Zaradi socialno-ekonomskih posledic pandemije novega koronavirusa bo letošnja pomoč še dragocenejša. Dosedanja pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje že več kot četrt milijona ljudem v srcu Afrike, ki tako lahko lažje preživijo in se trajno razvijajo v domačem okolju.



Slovenska karitas podpira projekte predvsem na revnem podeželju v osrčju Afrike (v Ruandi, Burundiju, Srednjeafriški republiki) in na Madagaskarju. V 14 letih je bilo s pomočjo zbranih sredstev v akciji in z delnim sofinanciranjem slovenskega zunanjega ministrstva zgrajenih ali obnovljenih in opremljenih sedem šol in vrtec, šest zdravstvenih centrov, center za fizioterapijo, tri porodnišnice in 15 vodnjakov. Na stotine domačinov je pri tem dobilo delo in zaslužek za preživetje družin, s hrano je bilo rešenih mnogo življenj podhranjenih otrok. »Dolgoletna pomoč iz Slovenije ima konkretne učinke na življenja ljudi v Afriki. Domačini predvsem na revnem podeželju imajo boljše življenjske razmere in lažje preživijo, so bolj samostojni, mnogim se je povrnilo človekovo dostojanstvo,« poudarja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Lani je bilo v akciji zbranih 184.750 evrov.


Pomoč podhranjenim otrokom v Srednjeafriški republiki. Foto: Slovenska karitas


Za kazen en dan sedenja pod soncem na štadionu

Da je pomoč v času pandemije še dragocenejša, je potrdila tudi s. Anka Burger, že 36 let misijonarka v Afriki, ki sedaj deluje v Ruandi. »Istočasno kot v Sloveniji se je začela karantena tudi tam. Zaprli so vse šole, cerkve, javne prostore. Ustavil se je ves javni promet. Na podeželju so ljudje lahko obdelovali zemljo, da so le imeli nekaj pridelanega na vrtu ali njivi, da so imeli najosnovnejšo hrano zagotovljeno. Najtežje je bilo v Kigaliju, kjer veliko ljudi živi od preprodajanja zelenjave. Ko se je vse ustavilo in so morali ostati doma, je bilo zanje še posebej težko. Država je deloma pomagala z razdeljevanjem hrane. Še vedno so zelo strogi ukrepi, nikamor ne smeš brez maske, sicer si kaznovan tako, da moraš za en na štadion in tam pri miru ves dan sedeti na soncu. So se pa tudi tam znašli in začeli po delavnicah šivati domače maske, ki so bile cenejše. Je pa žal vsaka družina kupila le eno masko – za več ni denarja – in si jo člani posojajo med seboj. Počasi se začenjajo spet odpirati cerkve, šole verjetno septembra še ne, odprle se bodo najbrž z novim letom,« je orisala s. Anka Burger. Pogovor z njo si lahko preberete v novi številki Družine (35/2020).


Pomoč pri delu na misijonu na Madagaskarju. Foto: Slovenska karitas


Z delom do dostojnega življenja

Vzporedno z akcijo »Za srce Afrike« pa pod okriljem Slovenske karitas že enajsto leto poteka tudi akcija »Z delom do dostojnega življenja«, pri kateri zbirajo trajne mesečne prispevke za podporo plačila dela staršev iz najrevnejših družin na misijonih v Afriki, Albaniji in na Šrilanki, s čimer družine preživijo in dostojneje živijo, imajo dostop do hrane, zdravil in šolskih potrebščin. Kar 642 mesečnih darovalcev – botrov – je lani omogočilo plačilo za redno in občasno delo več kot 300 družinam v Afriki, 17 v Albaniji in 16 na Šrilanki, pa tudi delo 9 zdravstvenim in 9 pedagoškim delavcem na misijonih v Afriki.



Med darovalci je tudi Ida Rus, ki se je pred devetimi leti z možem odločila za podporo akciji. »Nama znesek ni bistveno zmanjšal družinskega proračuna, nekomu pa je omogočil plačilo za opravljeno delo, s čimer se mu je ohranilo dostojanstvo,« je pojasnila Rusova in izpostavila preglednost porabe sredstev. »Letno dobim poročilo Slovenske karitas, komu konkretno je bil denar namenjen in kako afriške družine prek dela in zaslužka napredujejo. Pred osmimi leti mi je umrl mož in sem ostala sama s petimi otroki, najstarejšim starim 19 let. V letnem poročilu pa sem izvedela, da s svojim darom podpiram vdovo, ki je prav tako preživljala pet otrok. Počutila sem se povezana z njo in njeno stisko.«


Oprema dekliškega internata v Malaviju. Foto: Slovenska karitas


Za Ido Rus je bila svojevrstna življenjska izkušnja, ko je predlani mesec dni preživela v misijonu Ampitafa na Madagaskarju pri Janezu Krmelju: »Pretresli so me pogledi na podhranjene otroke, na stiske mater, ki so ostale same.« Srečala se je tudi s Pedrom Opeko in podčrtala njegovo misel: »Živimo s pošteno zasluženimi dobrinami, a ob tem ne pozabimo na bližnjega. Z delitvijo osmislimo njegovo in hkrati svoje življenje. Kdor lahko zakonito dela, da se lahko do sitega naje, obleče, poskrbi za svoje zdravje, živi v varni hiši, pije pitno vodo, šola otroke, lahko živi človeka vredno življenje.«


Za srce Afrike 2020. Foto: Slovenska karitas


Kako pomagati?

Darovalci lahko svoj dar nakažejo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 02140-0015556761, sklic: SI 00 2127, namen: Za srce Afrike. Ali pa pomagajo s SMS-sporočilom AFRIKA ali AFRIKA5 na 1919 in prispevajo 1 oziroma 5 €. Zgibanka s položnico bo na voljo tudi v septembrski številki revije Ognjišče. Več TUKAJ. »Hvala vsakomur za vsak dar!«