Računalniška programska oprema za obdelavo posnetkov in shranjevanje podatkov, ki so jo razvili za raziskave vesolja, naj bi v Vatikanski apostolski knjižnici pomagala pri ohranjanju dragocenih rokopisov za prihodnje rodove. Kot so minuli teden poročali italijanski mediji, vatikanski knjižničarji in astrofiziki iz Evropske vesoljske agencije ESA v pilotskem projektu skenirajo del zajetnega knjižničnega gradiva Svetega sedeža.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki Ameriške vesoljske agencije NASA in Evropske vesoljske agencije ESA skupaj razvili program z imenom FITS (‘flexible image transportation format’ – prilagodljivi format za prenos slikovnega gradiva). Pri Nasi ta program uporabljajo za vse podatke, ki jih pridobijo pri svojih projektih. Program je bil sprva namenjen za radioastronomijo, danes pa ga uporabljajo na različnih področjih. Sestavljen je tako, da digitalni format shranjenih vsebin ne zastara.

Ena izmed največjih težav pri digitalnem arhiviranju slikovnega gradiva in ostalih podatkov je hitro spreminjanje meril: že po nekaj letih se starih podatkov pogosto ne da več obdelovati z novimi programi. Program FITS se temu izogne, kajti, kot pojasnjuje Pedro Osuna, vodja znanstvenih arhivov pri Evropski vesoljski agenciji, lahko ‘program prebere tako nedavno shranjene podatke kot tudi tiste, ki so bili shranjeni pred dvajsetimi leti, saj je tako rekoč vzvratno prilagodljiv’.

V Vatikanski knjižnici je shranjenih okoli dva milijona knjig in rokopisov, med njimi je več kot stopetdeset tisoč ročno izpisanih izvodov iz časov pred iznajdbo tiska. Nekateri zapisi so stari tudi tisoč osemsto let.

Vodja tega drznega, doslej enkratnega arhivarskega projekta, izvedenec za informatiko Luciano Ammenti, se je za program FITS odločil po dolgotrajnih testiranjih drugih sistemov za shranjevanje podatkov. Kmalu je postalo jasno, da je tehnologija, ki omogoča prebiranje besedil tudi po petdesetih letih, najprimernejša za potrebe Vatikanske knjižnice. Gre namreč za edini sistem shranjevanja podatkov, ki ima tako dolgo življenjsko dobo.

FITS je za potrebe Vatikana primeren tudi zato, ker uporabniki programa pri tem ne kršijo lastniških pravic do obdelanih podatkov.

Skeniranje vatikanskih rokopisov poteka v posebej za ta namen urejenem fotografskem studiu. Rokopisi, ki so stari do dva tisoč let, zahtevajo še posebej skrbno rokovanje.

V naslednjih desetih letih naj bi z omenjenim programom shranili okoli osemdeset tisoč rokopisov na okoli štiridesetih milijonih straneh. Shranjevalnik podatkov naj bi ob koncu obsegal okoli petinštirideset milijonov gigabajtov. Celoten projekt bo stal petdeset milijonov evrov, stroške bodo poravnali njegovi pokrovitelji.