Lovec Miha s Protokolarnega posestva Brdo pri Kranju me je opozoril na lisičino, v bližino katere je postavil maskirano kritje za fotografiranje. »Uspešen fotolov ti želim,« mi je dejal, ko mi je pokazal dobro skrit lisičji dom sredi obsežnega lovišča tega posestva. Seveda sem jo že na-
slednji dan mahnil tja, obložen s fotografsko opremo in napet od pričakovanja. Že takoj, ko sem se prikradel v bližino, sem presenetil mladiča, ki je stekel v eno od štirih zglajenih lukenj, ki so zevale iz kupa sveže izkopane prsti. Na zglajeni gomili so tu in tam izstopale sledi lisičk, ki so se malo prej igrale. Po treh urah ždenja v deloma prisiljeni drži in seveda povsem tih, tudi zakašljati si nisem upal, sem se prepričal o opevani lisičji pameti. V daljavi sem enkrat videl le uhelj lisice, ki je štrlel iz praproti, ko je preverjala varnost. Poparjen sem se odplazil s prizorišča in ugibal, kje sem ga polomil.

Naslednji dan sem se spet upognjen pritajeno plazil skozi mokro prapro...