Pomlad v Palestini
Pomlad v Palestini
Potopisi so vedno polni nenadnih doživljanj, srečanj, spoznanj, nenavadnih pripetljajev, srečnih in nesrečnih dogodivščin, zaradi katerih dajejo svojemu bralcu poseben užitek in ga hkrati poučujejo o neki (oddaljeni) deželi, ki je bralec ni obiskal ali je vsaj ni obiskal v točno tistem času kot avtor. Nekateri potopisi pa pot do bralcev najdejo šele desetletja po potovanju, vendar kljub temu s svojimi izkušnjami in spoznanji ostajajo aktualni.
Več o potopisnem romanu Mirka Javornika Pomlad v Palestini TUKAJ.
Potovanje v Palestino leta 1934
Takšno pot je prehodil tudi roman Mirka Javornika Pomlad v Palestini. Na potovanje v Palestino se je Javornik odpravil že leta 1934, leto pozneje je izdal svoj potopis, a je ostal prezrt. Pravo pozornost je prejel šele z izdajo pri založbi Družina leta 2014.
Sicer je bil Javornik ob vkrcanju na ladjo, ki je plula proti Palestini, že zrel, ne neznan pisatelj (pisal je predvsem novele) in popotnik. Veliko je potoval po Italiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji, s potopisi je redno sodeloval v dnevniku Slovenec, s kratko prozo v Domu in svetu, dve odmevni noveli je objavil v zborniku Sedem mladih slovenskih pisateljev, leta 1934 je izdal novelistično potopisno knjigo Srečanje z nepoznanimi, s katero si je odprl pot v revijo Sodobnost. Ciril Vidmar, vodja založbe Hram, pa mu je omogočil potovanje v Sveto deželo in daljše bivanje v Palestini.
Srečanja odpirajo k strpnosti in sprejemanju
Potopis se začne v Trstu, kjer Javornik stopi na ladjo in se srečuje s svojimi sopotniki. Kmalu spozna, da se mu želja, da bi hotel potovati z Nejudi, ne bo uresničila, saj je prvi potnik, ki ga nagovori, prav Jud. Po pogovoru z zgovornim in izkušenim temnolascem pa spozna, da so srečanja z njimi »taka, kot srečanja z vsemi ljudmi majhnih usod«. Tako potovanje že na začetku spreminja njegovo dosedanjo prepričanje in ga odpira ljudem, k strpnosti in sprejetosti, brez predsodkov in sodb.
Knjigo lahko prelistate TUKAJ.
Bogato kulturno in družbeno okolje
Judje se vračajo v svojo domovino Palestino in se nadejajo boljšega življenja zunaj Evrope. Javornik pa je med svojim potovanjem želel doživeti čim več neznanega, nepričakovanega, »vsega nemogočega, česar doma ni mogoče doživeti«.
Palestina je pravi kraj za takšnega popotnika. Vrenje ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi, tam so Judje, Arabci, beduini, romarji, turisti, slišati je številne jezike, različne so kulture in navade. Iz opazovanj družbenega življenja je nastala izvrstna potopisno-reportažna knjiga, ki je prva objektivneje predstavila tamkajšnje regionalne in socialne razmere. Bogato kulturno in družbeno okolje je pravi parket za popotnika, iščočega novih doživetij in srečanj nenavadnih ljudi.
Potopis razkriva tudi konflikte, katerih razsežnost je zrasla vse do današnjih dni. Zato je Pomlad v Palestini čtivo za vse, ki jih zanima judovsko-arabski spor in seveda za vse, ki potujejo v to lepo, raznoliko, a žal nemirno deželo.