Pomislimo kdaj na druge?
Pomislimo kdaj na druge?
Gaj Trček je nasmejan Gorenjec v zgodnjih tridesetih. Že od otroštva skoraj ni trenutka, ko miruje. In to mislimo precej dobesedno. »Če preveč sedim, postanem kar depresiven,« se namuzne in doda, da si želi čim manj dopusta. Kako, prosim? Točno tako. Gaj si dan za dnem preprosto želi razvijati in piliti čim več svojih talentov, ki jih res ni malo. Od športa do glasbe in sinhronizacije risank ter še marsičesa. Ob tem najde čas tudi za prostovoljno pomoč tistim, ki so bistveno manj pri močeh kot on, seveda pa ima tudi službo, ki je mnogo več kot to – je osebni asistent Tristana, mladeniča z Downovim sindromom.
Ne le asistent, ampak prijatelj
No, pravzaprav Tristan nima »le« Downovega sindroma, ampak tudi cerebralno paralizo in avtizem. Marsičesa ne zmore sam, njegovo gibanje je omejeno, ima motnje v duševnem razvoju, a vseeno je sposoben marsičesa. In ravno to je ena glavnih Gajevih idej – da Tristana opogumi, opolnomoči in spodbudi, da čim več nal...