Ko je blato naslednji dan bolj suho in fino frči dol s čevljev, žal ne pristane samo na travi, ampak vsepovsod. Pogosto kar nazaj na terasi. Da je bilo vzgojno, je bila torej njihova naloga v tem času pogosto tudi pometanje terase in še posebej vhoda pred hišo.

Čemu zares služi rek: »Najprej pometi pred svojim pragom«? Prav nič se ne bi branila, če bi kdo drug kdaj to naredil namesto mene. A čeprav si želim, da bi kdo drug kdaj pometel pred mojim pragom, vem, da to ne bi bilo vzgojno. Ker se le s pometanjem pred svojim pragom naučiš tudi, kako sploh pride do umazanije na njem, in si lahko bolj pozoren, da praga naslednjič po malomarnosti še dodatno ne umažeš. »Pomesti pred svojim pragom« ti da možnost, da vidiš, od kod prihaja vse blato, kamenčki, listje in druge smeti, ki se hočeš nočeš naberejo tam. Po lastni zaslugi ali zaslugi drugih. Pometanje pred pragom je nenehno delo. Ne glede na to, kolikokrat pometem okoli hiše, je lahko že isti dan videti, kot da ni bilo nič narejeno. In ker imam s svojim pragom toliko dela, mi na kraj pameti ne pade, da bi pometala še pred sosedovim. Predvidevam, da zato nihče ne pride pometat pred moj prag.

»Pomesti pred svojim pragom« ti da možnost, da vidiš, od kod prihaja vse blato, kamenčki, listje in druge smeti, ki se hočeš nočeš naberejo tam.

Namen praga je ustaviti vso grobo umazanijo in predpražnik je namenjen temu, da se vanj naberejo smeti, ki bi se sicer raznesle po vsej hiši. Zato je redno pometanje toliko bolj pomembno, sicer se tudi smeti pred hišo nabere toliko, da prag izgubi svojo funkcijo.

Kaj pa prag mojega srca? Kje je ta prag, kamor se lahko ujame vsa umazanija, da ne pride v hišo? Ali redno pometam tudi tam? Moj prag je v mojih mislih in razumu. Kolikor pospravljam in pometam tam, toliko manj smeti in umazanije bo prišlo v moje besede in dejanja. Bog mi v Svetem pismu obljublja: »Svoje postave bom dal v njihov razum« (Heb 8,10). Želi, da razumem. Želi si, da spremenim avtomatski način razmišljanja, da spoznam njegov način in pometem stran vse napačne predstave, prepričanja, predsodke in strahove. 

Ker imam s svojim pragom toliko dela, mi na kraj pameti ne pade, da bi pometala še pred sosedovim.

Zato ni dobro, da je moje razmišljanje nasmeteno z vsemi novicami, teorijami zarote, zamerami, čenčami in skrbmi tega sveta. Če se bo tega znašlo preveč na mojem pragu – bo to hočeš nočeš našlo pot naprej v moje življenje, besede in dejanja. »In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno,« pravi Pavel Rimljanom 12,2. In meni.

Članek je bil objavljen v novi številki revije Božje okolje, 1/2023, z glavno temo Napuh. Revijo lahko spremljate tudi na Facebooku.