Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pomen prostovoljnih darovalcev ob svetovnem dnevu krvodajalstva

Za vas piše:
Kaja Zupanc
Objava: 14. 06. 2022 / 10:23
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 14.06.2022 / 11:06
Ustavi predvajanje Nalaganje
Pomen prostovoljnih darovalcev ob svetovnem dnevu krvodajalstva
Poleg svetovnega dneva krvodajalcev v Sloveniji praznujemo tudi slovenski dan krvodajalstva, in sicer 4. junija. FOTO: Rdeči križ Slovenije/ Aleš Černivec

Pomen prostovoljnih darovalcev ob svetovnem dnevu krvodajalstva

Ob svetovnem dnevu krvodajalstva v Rdečem križu Slovenije (RKS) in zbornici zdravstvene nege izpostavljajo velik pomen predvsem prostovoljnega krvodajalstva, saj je iskanje prostovoljnih darovalcev marsikje še vedno izziv. Izpostavljajo, da krvodajalstvo rešuje življenja in krepi solidarnost v družbi. Svetovni dan poteka pod geslom Darovanje krvi je dejanje solidarnosti.

14. junij je bil kot svetovni dan krvodajalcev določen, ker se je na ta dan leta 1868 rodil avstrijski biolog in patolog Karl Landsteiner. Odkril je krvne skupine A, B in O, kar je privedlo do široke uporabe transfuzije krvi ter prineslo velik napredek na področju medicine, za kar je leta 1930 prejel tudi Nobelovo nagrado.

Darovalcev še vedno premalo

V mnogih državah še vedno primanjkuje darovalcev, opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Številne razvitejše države lahko zadovoljijo svoje potrebe po krvi s prostovoljnim, neplačanim krvodajalstvom, v revnih državah pa sta iskanje prostovoljcev in zagotavljanje varne krvi še vedno izziv, so zapisali. Zato se jim zdi pomembno, da bi postalo krvodajalstvo v bližnji prihodnosti po vsem svetu v celoti neplačano in prostovoljno.

Krvodajalstvo ena od temeljnih nalog Rdečega križa Slovenije

Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo in z neposrednimi organizatorji. Izpostavljajo, da je za zagotavljanje potreb po transfuziji krvi pomemben predvsem učinkovit krvodajalski program, za katerega je značilna široka in aktivna udeležba prebivalstva. Da bi vsem, ki potrebujejo transfuzijo, zagotovili dostop do varne krvi, pa so v vseh državah potrebni prostovoljni, neplačani krvodajalci, ki redno darujejo kri, izpostavljajo.

Pozvali so k čim večji vključenosti v darovanje krvi ter se zahvalili vsem, ki kri že darujejo, in vsem ostalim, ki skrbijo, da vir krvi nikoli ne presahne.

V Sloveniji daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujejo vsak delovni dan med 300 in 350 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberejo med 42.000 in 45.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam slovenskega zdravstva. To pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški.

To je priložnost, da se Bogu zahvalimo za zdravje in damo nekaj od sebe. (Igor Ignacij Novak)

Igor Ignacij Novak – krvodajalec že skoraj 20 let

Igor Ignacij Novak, duhovnik Župnije Maribor Košaki, je krvodajalec že skoraj 20 let. Kri daruje enkrat letno, včasih pa ga tudi pokličejo, če le lahko, se odzove tudi na te pozive. Kri lahko daruje vsak posameznik, če je zdrav, določilo pa pravi, da posamezniki po 65. letu starosti krvi ne morejo več darovati. »Zato se mi zdi dobro, da to izkoristimo, dokler še lahko in dokler smo zdravi,« je v intervjuju za spletno Družino lani povedal duhovnik Novak.

Nalaganje
Nazaj na vrh