Dolgotrajni covid je večsistemska bolezen, opozarjajo strokovnjaki. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 % oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa 10 % še po 12 tednih ali dlje. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s podpredsednikom Združenja fizioterapevtov Slovenije Janezom Špoljarjem.

Janez Špoljar je tudi vodja fizioterapevtov na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča. FOTO: Združenje fizioterapevtov Slovenije

Gospod Špoljar, katere so posledice, s katerimi se najpogosteje srečujejo ljudje, ki prebolijo covid-19?

Najpogostejši simptomi dolgotrajnega covida so po šestih mesecih ekstremna utrujenost oziroma izčrpanost, simptom poslabšanja stanja po naporu in težave s spominom in koncentracijo. Ostali pogosti simptomi so kratka sapa, bolečine v prsnem košu, nespečnost, vrtoglavica, bolečine v mišicah in sklepih, depresija, tesnoba, zvonjenje in bolečine v ušesih, slabost, diareja, bolečine v želodcu, izguba apetita, povišana telesna temperatura, kašelj, glavobol, boleče grlo, spremembe zaznavanja vonja in okusa in izpuščaji. Simptomi dolgotrajnega covida se pojavljajo v različnih kombinacijah in lahko predvidljivo ali nepredvidljivo nihajo med začasnimi izboljšanji stanja in ponovnimi izbruhi.

Koliko prebolevnikov je doslej potrebovalo rehabilitacijo na vašem inštitutu?

Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča (URI - Soča) se je doslej rehabilitiralo že več kot 100 oseb. Potrebe nihajo glede na potek epidemije, v vsakem primeru pa so večje od prostorskih in kadrovskih kapacitet.

Simptomi dolgotrajnega covida se pojavljajo v različnih kombinacijah in lahko predvidljivo ali nepredvidljivo nihajo med začasnimi izboljšanji stanja in ponovnimi izbruhi. (Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije)

Kako fizioterapija pomaga pri uspešnem okrevanju oziroma kakšni so pozitivni učinki fizioterapije?

Nepogrešljiva veja fizioterapije, ki v akutnem, subakutnem in kroničnem obdobju bolezni deluje kot podpora vsem ostalim medicinskim ukrepom, je respiratorna fizioterapija. V primerih najtežjega poteka bolezni v enotah za intenzivno zdravljenje so nepogrešljivi manualno terapevtski in kinezioterapevtski postopki za vzdrževanje gibljivosti sklepov in raztegljivosti mehko-tkivnih struktur. V obdobju okrevanja po bolezni je potreba po vključevanju fizioterapevta odvisna od izida zdravljenja. Pri, zaradi bolezni in zapletov ob prebolevanju, pridobljeni težji gibalni oviranosti, je fizioterapevtska obravnava potrebna zaradi poslabšanja gibljivosti, mišične zmogljivosti, ravnotežja, splošne telesne pripravljenosti. Po najtežjih potekih bolezni in zdravljenja je potrebno ponovno učenje premikanja po postelji, posedanja, sedenja, stoje, hoje in ostalih funkcijskih gibalnih dejavnosti. S sodobnimi fizioterapevtskimi pristopi ter s pomočjo kakovostne rehabilitacijske opreme in pripomočkov lahko fizioterapevti v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki pomembno prispevamo k izboljšanju rehabilitacijskega izida zdravljenja.

Po najtežjih potekih bolezni in zdravljenja je potrebno ponovno učenje premikanja po postelji, posedanja, sedenja, stoje, hoje in ostalih funkcijskih gibalnih dejavnosti. (Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije)

Koliko fizioterapevtov v Sloveniji se ukvarja z rehabilitacijo prebolevnikov po covid-19?

Nimamo podatkov, da bi se v Sloveniji v okviru javne zdravstvene mreže s hospitalno rehabilitacijo prebolevnikov ukvarjali še v kateri drugi zdravstveni ustanovi kot na URI - Soča, kjer prebolevnike obravnava 8 fizioterapevtk in fizioterapevtov. Na ambulantni način pa so prebolevniki obravnavani tudi v drugih zdravstvenih ustanovah.

Na kakšen način in kje poteka rehabilitacija prebolevnikov v vaši ustanovi?

Intenzivna večtedenska obravnava poteka v okvira večdisciplinarnega tima, ki ga vodi zdravnik specialist fizikalne medicine in rehabilitacije, poleg fizioterapevta pa v timu sodelujejo še strokovnjaki zdravstvene nege, delovni terapevti, psihologi, socialni delavci in logopedi. Formalno organizirana rehabilitacija oseb z dolgotrajnim covidom v Sloveniji zaenkrat ne obstaja.

Za osebe z dolgotrajnim covidom je pomembno pravilno določanje tempa opravljanja različnih dejavnosti, ki naj bodo lažje, krajše in z daljšimi vmesnimi počitki. (Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije)

Na kaj morajo biti fizioterapevti pri obravnavi prebolevnika še posebej pozorni?

Pri fizioterapevtski obravnavi oseb z dolgotrajnim covidom je posebno pozornost potrebno nameniti zelo postopnemu stopnjevanju terapevtske vadbe, edukaciji in postopnemu vračanju k dejavnostim vsakdanjega življenja. Zavedati se moramo, da lahko poslabšanje simptomov sprožijo tudi dejavnosti, ki jih je oseba prej opravljala z lahkoto in da pogosto prihaja do zapoznelega poslabšanja simptomov 12 do 48 ur po dejavnosti. Ker so simptomi zelo različni, je pomembno sodelovanje z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki.

Fizioterapevt pri delu s pacientko. FOTO: Združenje fizioterapevtov Slovenije

Kako si lahko prebolevniki, ki niso deležni rehabilitacije, pomagajo sami?

Za osebe z dolgotrajnim covidom je pomembno pravilno določanje tempa opravljanja različnih dejavnosti, ki naj bodo lažje, krajše in z daljšimi vmesnimi počitki. Osebe naj vodijo dnevnik dejavnosti in simptomov, s pomočjo katerega bodo prepoznali dnevne in tedenske vzorce poslabšanj. Načrtujejo naj prednostna opravila in izpustijo nenujna opravila. Ustvarijo naj si tedensko rutino, vendar sprejmejo dejstvo, da bodo na nekatere dneve potrebovali več počitka. Spremljajo lahko svoj srčni utrip, ki naj ga ohranjajo znotraj 15 udarcev na minuto okrog njihovega tedenskega povprečja, da se izognejo tveganju za poslabšanje simptomov.