Vse od leta 1994 zaznamujemo 21. septembra svetovni dan alzheimerjeve bolezni. Leta 2012 pa je Mednarodna organizacija za alzheimerjevo bolezen (ADI) razglasila ves september za mesec intenzivnega ozaveščanja o alzheimerjevi bolezni, s čimer bi želeli tudi zmanjšati družbeno zadržanost do bolnikov s to boleznijo. Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Spregovorimo o demenci, v Sloveniji pa so naslov dopolnili še s prislovom »na glas«.

Najpogostejša oblika demence

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, saj je z njo povezanih več kot dve tretjini oblik demenc. Demenca je ena izmed najbolj pogostih bolezenskih stanj možganov. Gre za sindrom oziroma skupek različnih simptomov, ki praviloma prizadenejo starejšo populacijo (starejši od 65 let) in se pojavijo kot posledica odmiranja ali okvare možganskih celic, ki so odgovorne za spomin, mišljenje, razumevanje, orientacijo ter sposobnosti za učenje, računanje in govornega izražanja.

Znaki bolezni

Med prve znake demence sodijo postopna izguba spomina, težave pri govoru oz. iskanje pravih besed ter osebnostne in vedenjske motnje. Intelektualne funkcije upadejo, bolnik pa ni zmožen presoje in organizacije. Ima težave pri vsakodnevnih opravilih ter pri krajevni in časovni orientaciji, izgublja stvari, se zapira vase in izogiba družbi ter neskončno ponavlja ena in ista vprašanja.

Vzroki bolezni

Vzroki za bolezen so poleg starosti čezmerna telesna teža, kajenje, depresija, diabetes, visok krvni tlak, največji dejavnik pa je nezadostna fizična dejavnost, na razvoj bolezni pa naj bi vplival tudi stres. Že z bolj zdravim načinom življenja pa naj bi po raziskavah na univerzi v Cambridgeu zmanjšali tveganje za nastanek bolezni.

Vsiljivka v družini

Demenca se pojavlja počasi, zato je ne opazimo, dokler močno ne napreduje, nato pa močno prizadene bolnike in njihove svojce. Zdravila za alzheimerjevo bolezen ni, mogoče pa jo je upočasniti, zato je ključno njeno zgodnje prepoznavanje.

V pomoč vsem, ki se jim je v družilo vsilila demenca, je lahko roman Tanje Mlakar Vsiljivka v družini, v kateri doživeto opisuje, kako so se kazali prvi bolezenski znaki, ki jih niso razumeli, se nato toliko okrepili, da je bila diagnoza jasna: alzheimerjeva bolezen.

Ob staranju družbe obvladovanje demence ključnega pomena

V Sloveniji ima po epidemioloških ocenah demenco 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, v svetu pa 47 milijonov. Še bolj skrb zbujajoče so ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Ocenjuje se, da na bi bilo leta 2050 že 150 milijonov dementnih ljudi po vsem svetu (SZO, 2015).

Po podatkih ADI in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so znašali stroški, tako neposredni (diagnostična obravnava, zdravljenje, bolnišnična/domska oskrba) kot posredni (stroški izgube produktivnosti na delovnem mestu zaradi smrti bolnika ali zaradi poteka in narave bolezni ter stroški nadomestnega dela) v letu 2015 več kot 818 milijard USD, kar predstavlja 1 % BDP svetovnega prebivalstva. Demenca je torej postala najdražja bolezen, dražja od vseh vrst rakov skupaj!

Alzheimerjeva bolezen postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki se bo v hitro starajoči se družbi še povečeval, zato bo treba v obvladovanje te bolezni vložiti vse napore in znatna finančna sredstva, so povedali sodelujoči na strokovnem srečanju o stanju in izzivih na področju te bolezni, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter združenjem Spominčica 9. septembra letos.

Ker Slovenija sodi med hitro starajoče se družbe, so na ministrstvu leta 2016 sprejeli strategijo obvladovanja demence, ki omogoča usklajen in celosten pristop vseh deležnikov.

Na Zdravniški zbornici Slovenije so po v četrtek, 19. septembra, po novinarski konferenci odprli demenci prijazno točko, ki je že 160. v Sloveniji.

V Sloveniji je ob svetovnem dnevu organiziranih več t. i. sprehodov za spomin.