Odgovarja: Kristina Grošelj, družinska zdravnica

Pomirjevala zavirajo osrednje živčevje ter tako blažijo duševno napetost. Uporabljajo se pri zdravljenju tesnobnosti in strahov, tudi kot uspavalo. Njihovo dolgotrajno jemanje ali zloraba pa lahko negativno vplivata na miselne in motorične sposobnosti in povzročata zasvojenost. 

Zato mora biti tako zdravljenje čim krajše, z najnižjimi še učinkovitimi odmerki. Tudi dolgotrajen stres ima lahko, zlasti v kombinaciji z nezdravim življenjskim slogom in telesno neaktivnostjo (neredko v našem okolju tudi zlorabo alkohola), zelo neugoden vpliv na naše možgane.

Dokazano blagodejno vpliva na možgane ima tudi molitev.

K sreči imajo možgani veliko sposobnost okrevanja in se lahko precej obnovijo, tudi po zelo hudih boleznih, poškodbah ali dolgotrajni izpostavljenosti škodljivim dejavnikom. Sami lahko z zdravim in aktivnim življenjskim slogom, ustrezno prehrano in že preprostimi vajami za možgane zelo veliko naredite za zdravje možganov in za krepitev miselnih sposobnosti tudi na starost.

Hoja v naravi ali telesna vadba (vsaj 30 minut dnevno) bistveno izboljšata splošno počutje, pozornost in kratkoročni spomin ter zmanjšujeta občutja tesnobnosti in depresije. Možgane moramo tudi neprenehoma zaposlovati. 

Redno branje je v ta namen zelo učinkovito in dostopno. Če ob tem še pišemo dnevnik doživetij, igramo šah, rešujemo križanke ali opravljamo kako drugo podobno dejavnost, bo učinek še večji. Naučite se lahko tujega jezika, slikanja ali kvačkanja. 

Dokazano blagodejno vpliva na možgane tudi molitev. Zelo pomembno je vzdrževanje čim pogostejših socialnih stikov, ki pri starejših tveganje za razvoj demence pomembno zmanjša. Zakaj se ne bi pridružili pevskemu zboru ali domači Karitas? Poskrbite pa tudi, da boste dovolj spali.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Naša družina (15/2021).