Z mirnim protestnim shodom so želeli opozoriti na begunce, ki si prizadevajo, da bi iz Belorusije prišli v Evropsko unijo, poroča spletni portal Vatican News. Tiskovni predstavnik poljskih jezuitov, p. Wojciech Zmudzinski, je za Radio Vatikan povedal: »Begunci niso napadalci, to so obupani ljudje, razočarani in v stiski.«

Namesto transparentov so protestniki s seboj nosili odeje, ki so jih nato darovali beguncem.

»Nasitimo lačne in oblecimo gole«: pod tem geslom s svetopisemskimi besedami je več tisoč udeležencev solidarnostnega pohoda v poljski prestolnici opozorilo na položaj beguncev, ki so na meji z Evropsko unijo izpostavljeni mrazu, lakoti in zavračanju obmejnih organov. Protestniki so se zbrali v osrčju Varšave, pohod pa so priredile poljske nevladne organizacije, ki si prizadevajo za podporo migrantom, med njimi tudi Jezuitska služba za begunce in njihov socialni center. Namesto transparentov so protestniki s seboj nosili odeje, ki so jih nato darovali beguncem. Med zahtevami protestnikov je bila tudi prošnja, naj se na meje vrnejo zdravniki. P. Zmudzinski je za Radio Vatikan povedal:

»Pristojni duhovnik jezuitskega socialnega centra v Varšavi, ki sodeluje z begunsko službo, p. Lukasz Lewicki, , je v nenehnem stiku s prostovoljci in organizacijami, ki pomagajo migrantom na območju meje z Belorusijo. Naša najtežja naloga je poskus, da bi omilili miselnost nacionalističnih krogov, ki se istovetijo s Katoliško cerkvijo, čeprav ne ravnajo v skladu z evangelijem. Beguncev ne vidijo kot ljudi, ki potrebujejo pomoč. Zanje so ti obupani migranti, ki jih je Lukašenkov režim prevaral, ti mladi ljudje, ženske in otroci, zgolj napadalci. To je zelo žalostno.«

Nove aretacije in zavračanja na meji

Na meji z Belorusijo pa so poljske oblasti oznanile, da so v teh dneh znova zavrnile več sto oseb; begunci so na območju Dubicze Cerkiewne poskušali nezakonito prečkati mejo. »Tujci so bili nasilni, metali so kamenje, petarde in pršili s solzivcem,« je zapisano v izjavi. Policija je prijela več oseb, med njimi štiri poljske, dva ukrajinska, dva nemška, enega azerbajdžanskega in enega gruzijskega državljana, ki jim očitajo, da os skupini34 migrantov pomagali pri prečkanju meje. Jezuit p. Zmudzinski pojasnjuje:

»Poljski škofje že dlje časa povzdigujejo glas in pravijo, da si zaščita meja in pomoč beguncem ne nasprotujeta. Pozivajo vlado, naj odpre humanitarni koridor. Jezuiti pišejo na spletnih straneh, pojasnjujejo po cerkvah, se vključujejo v razprave in poskušajo nuditi podporo škofom, ki so v svojih izjavah enoglasni, vendar jim javnost ne prisluhne.

Če nam nekdo jemlje pravico, da z nami ravnajo kot s človeškimi bitji, se počutimo kot ranjene živali.

Nič čudnega ni, da migranti postajajo vedno bolj nasilni. Obupani so. Nekateri so resnično prestrašeni. Drži, kar sem slišal od prijatelja: migranti se vedejo tako, kakor z njimi ravnajo. To velja tudi za druge razmere in druge ljudi. Če nam nekdo jemlje pravico, da z nami ravnajo kot s človeškimi bitji, se počutimo kot ranjene živali. Pogosto se pojavlja tudi sovražnost do beguncev. Morda zato, ker so rane zadnje svetovne vojne in dolgega boja za neodvisnost še vedno odprte. Končno moramo začeti proces ozdravljenja, spreobrnjenja, da bomo postali bolj odprti. In duhovniki in druge posvečene osebe bi pri tem morda lahko odigrali pomembno vlogo.«