Pojem »politične korektnosti« ima že nekaj let življenja, denimo približno pol stoletja, odkar so ga levičarji najprej uporabljali v debati med socialisti in komunisti, poslej pa so ga uporabljali predvsem desničarji proti levičarski »kulturni revoluciji«, sredi katere smo še danes. Dosti se je o tem že pisalo in govorilo, a dovolite, da se še enkrat na kratko ustavimo pri tem.

Kot vemo, se politična korektnost nanaša na nenapisana pravila družbene olike in tudi na politične ukrepe, katerih namen je preprečiti žalitev in diskriminacijo določenih oseb ali skupin, zlasti manjšin, ki so (ali so kdaj bile) v ranljivem ali poškodovanem položaju. Gre za to, da preprečimo določene izraze (in celo misli ...), ki bi lahko bili za ranljive manjšine žaljivi ali napadalni.

Da v določeni družbi obstajajo mnenja, ki niso »dovoljena« in so torej »nepravilna«, seveda ni nič novega. Cenzura je stara zadeva. Njena izvedba je bila običajno v rokah prevladujočih sil, ki so z uradneg...