Na dve leti Turistično društvo Polhov Gradec izdaja občinski zbornik Domači kraji, ureja ga Milka Bokal. V njem piše dvanajst avtorjev o domoznanskih vsebinah. Največ pozornosti so tokrat namenili območju Črnega Vrha. Petra Leben Seljak in Alojz Demšar sta obsežno predstavila kmetije v nekdanjem črnovrškem območju, ki je do leta 1953 obsegalo tudi današnji Rovt in Srednji Vrh. Posamezne kmetije, navedene so s hišnimi imeni, imajo nekdanje in današnje hišne številke. Ker članek sloni na pisnih zgodovinskih virih, podatke sta avtorja črpala iz katastrov in urbarjev, imajo prednost nekdanje, današnje so v oklepaju. Prvotne številke so bile dodeljene daljnega leta 1770 ali 1771.

Nekatere kmetije so prvič omenjene že leta 1364

V članku izvemo, komu so bile kmetije podložne oziroma kdo je bil lastnik kmetije, kdo so bili gospodarji, kakšna hišna imena so kmetije imele v urbarjih in katastrih. Iz stoletij se nam razkrivajo imena oseb, ki so živele na kmetijah. Zanimivi so podatki o donosu in kako so kmetije nastajale. Nekatere kmetije v gospostvu Polhov Gradec so prvič omenjene že leta 1364. Prvotno izhodišče vsega je vladavina Marije Terezije ter njen ukaz o popisu prebivalstva in zemljišč, kar je bila podlaga za prvo zemljiško knjigo. S tem člankom je zgodovina posameznih kmetij v teku stoletij tako rekoč na dlani, obenem pa je to bogato gradivo za sociološke in antropološke raziskave. Članek je dopolnitev popisa kmetij s Sela in Setnice istih avtorjev, ki so ga objavili v četrti številki Domačih krajev.

Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, v ospredju kapela Marijinega vnebovzetja. FOTO: Ivo Žajdela

Razglednice z motivom Polhovega Gradca

Ajda Kozjek je v zborniku že večkrat opisovala Polhov Gradec. Tokrat se je lotila dejavnosti, ki je bila zelo popularna, zbiranja razglednic. V članku z naslovom »Pozdrav iz Polhovgagradca« je zbrala razglednice z motivom Polhovega Gradca. Pred bralcem se vrstijo podobe, na katerih lahko opazujemo, kako se je kraj širil, katere krajevne posebnosti so želeli predstaviti na razglednicah, pa tudi razvoj fotografije, tiskarskih tehnik in vzpon turizma. Pritegnejo tudi napisi na razglednicah in pozdravi pišočih.

Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, kapela Marijinega vnebovzetja. FOTO: Ivo Žajdela

Rihard Jakopič in Matija Jama v Stranski vasi

Dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik v Narodni galeriji in nekdanji direktor v letih od 1991–2005, je v članku z naslovom Rihard Jakopič in Matija Jama v Stranski vasi v njunem opusu raziskal krajinske motive na slikah, ki so nastale na območju Stranske vasi med letoma 1898 in 1905. Te zgodnje krajine so uvod v slovenski likovni modernizem. Izhodišče je Jakopičeva slika Močvirje (v Stranski vasi). Omenjenemu motivu, ki mu sledi v celotni razpravi, pritegne še slike Matije Jame in Ferda Vesela. Dr. Smrekar ugotavlja, da moramo poleg Škofje Loke kot točke slovenske impresionistične krajine vključiti vsaj še Obsotelje in obrobje Ljubljanskega barja, vključno s Stransko vasjo. Slednja s tem člankom postaja strokovno utemeljen kraj v razvoju slovenskega impresionizma oziroma njegovega predhodnika plenerizma. Razprava je zato dragocena s širše slovenskega vidika.

Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, na hribu cerkev sv. Lenarta. FOTO: Ivo Žajdela

Cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu – oltarna oprema

Fani Oražem piše o oltarni opremi v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu, ki ima zaradi nekaterih najstarejših stenskih poslikav v Sloveniji posebno mesto v domači kulturni krajini. Pri tem je vključila tudi družbeni kontekst, cehovsko ureditev rokodelskega delovanja in tovrstne spremembe. Za spretno opravljeno prenovo oltarjev in prižnice je delavnica Notranjost cerkev s freskami in oltarji so obnovili leta 2017 in 2018. Restavratorstvo Kavčič iz Šentjošta je za leto 2019 prejelo stanovsko priznanje Mirka Šubica. Poslikave v ladji s prizori iz Kristusovega življenja so nastale v zgodnji gotiki, na začetku 14. stoletja, in sodijo med najstarejše ohranjene poslikave pri nas, poslikane so bile še na romansko ostenje.

Pogled proti Črnemu vrhu s Polhograjske gore. FOTO: Ivo Žajdela

Križasto obokan prezbiterij je poslikala delavnica Mojstra Leonarda

Slabih sto let za prvo poslikavo, okoli leta 1420, so ladjo ponovno poslikali potujoči furlanski slikarji, ki so se ob tem ustavili tudi v sosednji šentjoški in korenski cerkvi. Čez sto let, nekaj po letu 1500, pa je njen križasto obokan prezbiterij poslikal Mojster Leonard in njegova delavnica. Sosledje nastanka treh pomembnih gotskih poslikav kaže na to, da vrzdenška cerkev v tem času ni bila navadna podružnična cerkvica. Umetnostni zgodovinar Janez Höfler je zapisal, da je bila v ozadju tega kulturnega dogajanja verjetno bogatejša plemiška ustanova ali krajevni vitezi. Freske v ladji in prezbiteriju sta že leta 1925 odkrila konservator France Stele in restavrator ter slikar Matej Sternen.

Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu, glavni oltar.

Botanik Tone Wraber, Blagajev volčin in Polhov Gradec

Sledijo članki, namenjeni osvetlitvi posameznih osebnosti. Dr. Nada Praprotnik je vsestransko raziskala strokovno delovanje botanika Toneta Wraberja, ki ga je predstavila kot naravoslovca, učitelja, naravovarstvenika, muzealca, vsestransko razgledanega strokovnjaka ter enega vodilnih slovenskih botanikov v drugi polovici 20. in v začetku 21. stoletja. Bibliografija, povezana s Polhovim Gradcem, kjer je zadnja leta Tone Wraber živel, je še posebej dragocen razdelek v tem članku.

A Polhov Gradec se ponaša še z manj znanim dejstvom, to je tudi rojstni kraj prvega slovenskega pravnika Martina Pegiusa. Nekaj drobcev iz njegovega življenja iz različnih virov je opisala Milka Bokal.

Hišni muzeji in stavbna dediščina

Simon Purger nadaljuje z opisi domače stavbne dediščine. V opisu Koširjeve kašče v Suhem Dolu izvemo, da je to bila prva zidana stavba v Suhem Dolu. Po odtisu roke ob podboju vrat v kleti sklepajo, da je stara več kot 350 let. Matevž Košir, ki skrbi za kaščo, v njej hrani staro etnografsko zanimivo orodje in druge predmete. Nedaleč stran je Planina nad Horjulom, kjer je Marinčeva kašča prav tako polna zanimivih predmetov, povezanih z nekdanjim kmečkim življenjem. Zavzeto jih zbira Janez Cankar. Razstavljene so tudi arheološke najdbe z Marinčeve planine (svitki, brusni kamni, deli posodic), ki naj bi bile po mnenju poznavalcev iz prazgodovinskega obdobja.

Vrzdenec, podružnična cerkev sv. Kancijana, obnovljene freske v prezbiteriju.

Hiša Pri Gregurju na Podrebri pri Polhovem Gradcu

Tudi na Podrebri pri Polhovem Gradcu je stavbna znamenitost, delno kamnita in delno lesena hiška s hišnim imenom Pri Gregurju, s staro številko Podreber 1. Opisuje jo dr. Pavle Košorok. To je rojstna hiša njegovega deda Franceta Vodnika, rezbarja, kiparja in restavratorja, opisanega v peti številki Domačih krajev.

Sledijo na sodobnost vezani članki. Tak je razširjeni pogovor dr. Barbare Ivančič Kutin z nekdanjo patronažno sestro Sonjo Jankovec. Članek je poln socioloških, antropoloških in etnoloških dejstev, ki jih človek, trdno povezan s svojim poklicnim delom, lahko doživi. To je vir za zgodovino zdravstva.

A človek se ne veže samo na človeka, tudi z živaljo lahko srčno najde stik, pravzaprav prijateljstvo. To dokazuje članek Primoža Bizjana, ki je udomačil dve sovici. Beseda mu spretno teče in pernati živalci živo zaživita pred nami.

Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu, ena od fresk v prezbiteriju.

Nova spoznanja o domačih krajih se tkejo v kulturni spomin za zanamce

 V nadaljevanju objavljajo novejše dokumentarne članke, ki zadevajo občino. Gašper Tominc je iz Našega časopisa povzel glavne dogodke in jih strnil v kroniko za leti 2020 in 2021. Slikovna priloga pa uvaja športne uspehe, ki jih ti kraji še niso doživeli, zlate kolajne Urše Bogataj z Briš pri Polhovem Gradcu. Fotografije prikazujejo, kako so jo pozdravljali, ko se je vračala z olimpijskih iger 2022. Z najnovejšimi zemeljskimi deli okoli nekdanje avtobusne postaje imajo nekatere že dokumentarno vrednost. Posebno zdravljico ji je posvetil Izidor Rejc, minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi. Sledi še gospodarski del, ki s fotografijami spominja, kako ozka je bila cesta v smeri Polhov Gradec–Ljubljana z Belice do Hrastenic. Obnova ceste v Mali vodi je pa prav tako kot prej omenjena velika in težko pričakovana pridobitev. Na poseben način se nanjo navezuje tudi naslovnica, ki prikazuje venec traktorjev ob cerkvi sv. Lenarta v Črnem Vrhu. Posnetek je nastal 27. junija 2021. Vsebina je raznovrstna in nova spoznanja o domačih krajih naj se tkejo v kulturni spomin za zanamce.