Študentsko delo se je v zadnjih letih spremenilo zaradi različnih dejavnikov. »V letu 2015 se je študentsko delo oprispevčilo in bistveno podražilo z zakonom ZUJF-C. Tako ne predstavlja več nelojalne konkurence ostalim oblikam dela oz. redni zaposlitvi,« pojasnjuje Carmen Zajc iz e-študentski servis.

Ključne novosti so: 

• za 100 € neto honorarja študenta, delodajalec danes plača 167,06 €;
• od študentskega dela se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Študentom teče pokojninska doba;
• plačujejo se prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbo pri delu;
• zakonsko je določena minimalna urna postavka. Od januarja letos minimalna urna postavka znaša 6,17 € bruto, kar je 5,21 € neto.

Na spremembe glede navad opravljanje študentskega dela je vplivala tudi visokošolska in šolska zakonodaja, ki se je v zadnjih letih zelo poostrila: strožji pogoji za prepise med šolami in fakultetami, težja pridobitev statusa študenta ali dijaka, “pavzerji” nimajo več statusa študenta. Študentje imajo v bolonjskem študiju veliko več sprotnih obveznosti in obveznih prisotnosti kot pred leti v starih programih, zato tudi opravljajo manj študentskega dela. Očitki, da študentje delajo vsak dan celoten delovnik na napotnico, ne držijo več.

Hkrati se je zmanjšalo samo število študentov. Študentov je kar za tretjino manj kot pred 10 leti. K temu največ prispevajo manjše generacije, hkrati pa ni več fiktivnih študentov in študirajo zgolj še tisti, ki so res študenti. 

Študentje vedno bolj iščejo strokovna dela 

Ob veliki gospodarski rasti se je v zadnjem obdobju zanimanje delodajalcev za študentsko delovno silo povečalo. Študentov in dijakov pa je manj. Dijaki in študentje imajo zato več možnosti izbire, saj je ponudba prostih del zelo velika. Zato lahko izberejo tista dela, ki so bolj strokovna in ki so bolje plačana. 

To je posledica kampanj o pomenu relevantnih delovnih izkušenj ter navsezadnje tudi večje ponudbe prostih del s strani delodajalcev.

64 odstotkov študentov se zaposli pri delodajalcu, kjer so opravljali študentsko delo. FOTO: Unsplash

Študentsko delo je odlična priložnost 

Študentsko delo je za dijake in študente odlična priložnost, da spoznajo, kako deluje trg dela, se naučijo poiskati delo, prepričajo potencialnega delodajalca, da so najboljši kandidati za delovno mesto. Kar 64 odstotkov študentov se redno zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.  

V poletnem času dela okoli 70 odstotkov mladih. FOTO: Unsplash

Mladi se ves čas prilagajajo

Vsako opravljeno delo je za študenta izkušnja. Pri delu se učijo poslovne komunikacije, točnosti, pridobijo delovne navade. 

»Seveda pri tem delajo napake, to je normalno in prav je, da jim dovolimo, da se tudi oni na svojih napakah učijo. Utopično je pričakovati, da bodo npr. dijaki pri 15 letih imeli delovne izkušnje ter obvladali poslovno komunikacijo.« (Carmen Zajc) 

Mladi so prilagodljivi in hitro učljivi, če jim je ponujeno kvalitetno mentorstvo, da se lahko razvijejo. Po drugi strani pa se novim generacijam mladih prilagajajo tudi delodajalci. 

Tisti, ki delodajalci, ki se študentom znajo prilagajati in upoštevati njihova pričakovanja ter želje, imajo več uspeha pri pridobivanju in zadržanju mladih sodelavcev. Glede na demografsko sliko v Sloveniji bo to vsekakor ključnega pomena na področju kadrovskega managementa in konkurenčnosti podjetij.  

Trenutno ponudba velika in pestra

Največ del iščejo v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij kot so računalništvo, programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing, dela v gostinstvu in turizmu, fizična dela na primer vrtnarska dela, pakiranje ali deklariranje.

»Manj zaželena so dela, ki so plačana po minimalni urni postavki (6,17 €/ bruto) in pa delo v gostinstvu. Kot rečeno, je razlog za to ponudba, ki presega povpraševanje in študenti lahko izbirajo bolje plačana dela in dela v smeri študija, ki po študiju vodijo v redno zaposlitev,« pojasnjuje Carmen Zajc iz e-študentskega servisa v Ljubljani. 

Upad ur dela v strežbi je zaznati, saj delo v gostinstvu predstavlja samo 7-8 odstotkov vsega opravljenega študentskega dela.

Na voljo več kot 5200 del 

Trenutno ponudba presega povpraševanje. Na študentskih servisih imajo več kot 5200 prostih mest.  Ta vrzel se odraža pri iskanju kandidatov za delo v strežbi in prodaji. 

Mladi vedno bolj iščejo strokovna dela in dela povezana z njihovo smerjo šolanja. FOTO: Unsplash

Tako pri iskanju, kot potem pri samem delu je pomembna vztrajnost in disciplina, saj je študentsko delo v veliki meri vstopna točka v podjetje, kjer se velikokrat mladi zaposlijo po končani srednji šoli ali fakulteti.