Pol stoletja samostojne Slovenske minoritske province sv. Jožefa
Pol stoletja samostojne Slovenske minoritske province sv. Jožefa
Simpozij je imel mednarodni značaj, saj so na njem sodelovali strokovnjaki iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Sodelovalo je 14 avtorjev s 17 znanstvenimi članki.
Pred dvajsetimi leti smo v knjigi »Frančiškovi manjši bratje minoriti na slovenskem od časov sv. Frančiška do današnjih dni« vsaj delno predstavili pretekla stoletja. S tem zbornikom, ki je izdan ob tej priložnosti, pa posegamo tudi globlje v preteklost, saj je v prevodu predstavljen pomemben dokument iz zgodovine Štajersko-koroške province (Brevis descriptio).
Predstavljeno je tudi delovanje skupnega (kandidatov iz Slovenije in Hrvaške) malega semenišča ali konvikta na Ptuju med obema vojnama. Prav teko je en članek posvečen našim izgnancem med drugo svetovno vojno in njihovemu delovanju v zagrebški nadškofiji. Pozabili pa nismo niti na delovanje minoritov med drugo svetovno vojno pri sv. Mihaelu na Barju. Zaradi malega števila bratov pa se je morala ta postojanka opustiti.
En članek je posvečen 50. letnemu delovanju minoritov v Sloveniji (1972 – 2022).
Vidnemu članu province (p. Martinu Vidoviču) je posvečen članek, v katerem so nanizani njegovi spomini na težke povojne čase. Predvsem je pomemben njegov pogled na čas, ko je bil ubit p. Gavdencij Golob.
Posebej so predstavljena področja poslanstva in dejavnosti bratov minoritov, na pastoralnem področju ter frančiškovski in marijanski apostolat. Primerno mesto so dobili v tem zborniku tudi naši misijonarji. Dva sta že pokojna, trije pa še misijonarijo: v Turčiji, Kazahstanu in na Danskem.
Ker v našem redu ni tuja nobena dejavnost, katere se bratje ne bi lotili, imamo duhovnika v vojski in brate, ki delujejo v bolnišnicah.
Predstavljeni so tudi naši samostani in vsaj delno njihove obnove. Upamo, da je v samostanskih kronikah popisano vse, kar se je na gradbenem in obnovitvenem področju dogajalo po samostanih, ker vsega tukaj ni bilo mogoče opisati.
En članek je posvečen g. Viktorju Gojkoviču, njegovemu prispevku pri obnovah ter lepo število portretov bratov minoritov.
Naša preteklost se hrani v arhivih. Na žalost jih zanemarjamo in ko nekaj iščeš, vidiš, kaj vse manjka. V članku, ki ima naslov »Arhivsko gradivo minoritov v Sloveniji«, je predstavljeno, kje vse lahko iščemo podatke in kako priti do njih. Predvsem je pohvalno, da je vsaj ptujski arhiv popisan in urejen, za kar sta zaslužni gospe Marija in Nada.
Dragocen prispevek je tudi v članku »Bibliografsko gradivo slovenskih minoritov«.
V posebnem članku pa so predstavljeni vsi naši pokojni bratje od leta 1922 do zadnjega brata, ki je umrl pred enim letom. Do druge svetovne vojne je umrlo osem bratov; med vojno eden, do leta 1972 pet in v zadnjih 50 letih 31, skupaj torej 45.
Uvodne besede za zbornik so prispevali: nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ, generalni minister minoritskega reda p. Carlos A. Trovarelli, nadškof metropolit v Izmirju – Turčija dr. p. Martin Kmetec OFM Conv. in prov. minister p. Milan Kos.
Čeprav je bil simpozij pripravljen ob 50. obletnici Slovenske minoritske provinc sv. Jožefa, je zajel tudi čas pred tem in sodobnost. Pokazalo se je, da se je minoritski red v vsakem obdobju odzval situaciji primerno in je sprejel izzive in nanje odgovoril konkretno.
Simpozij se ni omejil le na zgodovinsko stroko, pač pa je segel tudi na področje umetnostne zgodovine, bibliotekarstva in arhivistike. Največji poudarek je bil na minoritski provinci, njenem zgodovinskemu razvoju v vseh obdobjih, od štajersko-koroške province (od 16. do 19. stoletja), v nadaljevanju skupne dalmatinsko-jugoslovanske province ter v najnovejšem času od osamosvojitve leta 1972.
Pomembno je delo na duhovnih in pastoralnih temeljih ter sprejem novih načinov apostolatov, ki so postali temelji sodobnega delovanja bratov minoritov.
Eden izmed udeležencev je sklenil z mislijo: »Lepo, da se zahvalimo za preteklost in jo cenimo, vendar moramo misliti na zgodovino, ki jo moramo še napisati.«
Zahvala p. Marjanu Vogrinu za opravljeno uredniško delo in p. Igorju Salmiču za njegov velik prispevek ter vsem sodelujočim.