Pol leta po začetku vojne je njena bilanca tragična. Iz svojih domov je moralo pobegniti 13 milijonov ljudi ali skoraj tretjina njenih prebivalcev. Po trenutno znanih podatkih je umrlo 5587 civilistov, država pa po poročanju agencije Reuters ne obvladuje 22 odstotkov svojega ozemlja. Država je že leta 2014 izgubila območje polotoka Krim, ruska vojska pa je skupaj s proruskimi separatisti zavzela celotno pokrajino Lugansk in si želi zavzeti še sosednjo pokrajino Doneck.

Vzroki za ruski napad so neznanka

Kljub polletnemu vojaškemu spopadu so pravi vzroki za tako dolgotrajen vojaški spopad še vedno neznanka. Jasno je, da ruske oblasti svojim državljanom še vedno lažejo o tem, da v Ukrajini poteka vojna, varnostni organi pa brez milosti zaprejo vsakogar, ki bi proti temu protestiral.

Dogajanje med državama je bilo sicer napeto že vsaj od leta 2014, ko so Rusi pod pretvezo uporniške akcije zavzeli polotok Krim ter dela regij Lugansk in Doneck. Ukrajina je nato živela v stanju stalne vojne, ki pa na življenje v večjem delu države ni bistveno vplivala.

Toda Putin se je očitno odločil, da je čas, da obdobju stalne napetosti naredi konec zato je po nekaj mesecih špekulacij in neprestanih zanikanj sprožil ofenzivo na svojo zahodno sosedo.

24. februarja so tako v državo vdrle vojaške enote iz juga, vzhoda in severa, zaradi česar lahko upravičeno rečemo, da je pri ofenzivi sodelovala tudi ukrajinska severna soseda Belorusija. Pričakovati je bilo, da bo ukrajinska obramba zdržala le nekaj dni in ruski tanki so se že neovirano premikali po predmestjih Kijeva.

Ruska vojska je nesposobna zavzeti Kijev

Toda že kmalu se je pokazalo, da ruske enote preprosto niso sposobne zavzeti ukrajinske prestolnice. Čedalje močnejša je postala tudi podpora mednarodne skupnosti. Če se je ta na začetku odzvala predvsem z močnimi gospodarskimi sankcijami, je državi že kmalu začela pomagati tudi z vojaško tehniko.

Sprva je v državo začelo pritekati predvsem staro sovjetsko orožje, ki ga ukrajinski vojaki dobro poznajo. Kasneje pa tudi sodobni oborožitveni sistemi, kot so protitankovske rakete Javelin.

Petnajstega marca je Kijev, še vedno obkoljen s strani ruske vojske, obiskala delegacija treh premierjev, med njimi so bili slovenski premier Janez Janša, poljski Mateusz Morawiecki in češki Petr Fiala.

30. marca je Rusija javnost obvestila, da zaključuje napad na Kijev in da bo svoje sile preusmerila na vzhod države.

Vojna z grozljivimi posledicami

Ob ruskem umiku so se razkrile številne grozote, ki jih je ruska vojska počela v okoliških mestih in vaseh. Med njimi je najbolj odmeval pokol v mestu Buča. Pobiti civilisti so v njem že več dni ali celo tednov ležali nepokopani na mestnih ulicah.

20. maja je ruska vojska po dolgotrajnem obleganju naposled prevzela nadzor nad jeklarno Azovstal v Mariupolu. Izčrpani borci so se po več mesecih predali ruski vojski, ki jih je izročila oblastem samooklicanih republik. Ti zanje želijo smrtno kazen. Ta se v Rusiji sicer ne izvaja, toda njihovo sodišče se na to več kot očitno požvižga.

V nadaljevanju se je ruska vojska osredotočila na napredovanje v regiji Lugansk, nad katero je 3. julija prevzela popoln nadzor. Njena vojaška pozornost pa je sedaj usmerjena v sosednjo regijo Doneck.

Se ruska akcija končuje?

Vojaški analitiki ocenjujejo, da so ruske vojaške ambicije v tem trenutku precej izčrpane. Na to bi lahko kazala tudi sklenitev dogovora, po katerem lahko Ukrajina iz svojih pristanišč znova izvaža žito. Prav tako proruske oblasti na zasedenih ozemljih napovedujejo, da bodo jeseni izvedle referendum, s katerim bodo skušale legitimizirati svoje početje.

Po ugotovitvah Ministrstva za obrambo Združenega kraljestva, ki objavlja redne preglede stanja na bojišču, ruska ofenziva v Donbasu minimalno napreduje, obenem pa se pričakuje tudi večji ukrajinski protinapad. Analitiki navajajo še, da Rusija močno trpi zaradi pomanjkanja streliva, vozil in osebja ter da je morala med ruskimi vojaki zelo slaba, vojska pa "znatno degradirana".

"Njena diplomatska moč se je zmanjšala in njeni dolgoročni gospodarski obeti so slabi. Šest mesecev pozneje se je ruska vojna izkazala za drago in strateško škodljivo," dodaja ministrstvo za obrambo.

Zelenski: osvobodili bomo vso državo

Medtem ukrajinski predsednik Zelenski ostaja neomajen in obljublja, da bodo osvobodili vsa ukrajinska ozemlja, ki jih je okupirala Rusija.

"Vseeno nam je, kakšno vojsko imate, skrbi nas samo naša zemlja. Zanjo se bomo borili do konca," je dejal v današnjem video nagovoru. "Za nas je Ukrajina cela Ukrajina. Vseh 25 regij, brez popuščanja ali kompromisa," je neomajen.

Pri tem se bo Ukrajina lahko znatno zanesla tudi na pomoč zahoda.

ZDA bodo tako Ukrajini v naslednjih dneh poslale za okoli tri milijarde dolarjev vojaške pomoči, kar je največji paket pomoči do sedaj. ZDA so Kijevu od začetka vojne sicer poslale že za več kot deset milijard dolarjev vojaške pomoči.

Pošiljanje vojaške pomoči pa postaja vse bolj sprejemljivo tudi za največjo članico EU, Nemčijo. Kancler Olaf Scholz tako obljublja, da bo Nemčija Ukrajini naslednje leto poslala za 500 milijonov evrov najsodobnejše vojaške tehnike. "To je korak k trajnostni modernizaciji ukrajinskih oboroženih sil," je ob objavi dejal tiskovni predstavnik nemške vlade.

Vojna se bo končala za pogajalsko mizo

V tem trenutku je jasno, da nobena od strani v državi ne more doseči svoje prevlade. Ta se bo zato "najverjetneje končala za pogajalsko mizo", pravi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Pri tem pa bo NATO Ukrajino podpiral, vse dokler bo potrebno: "Podprli bomo Ukrajino, da bo prevladala kot neodvisna suverena država v Evropi in potem se bo ta vojna najverjetneje končala za pogajalsko mizo."

"In izid tega bo popolnoma odvisen od moči na bojišču," je Natovo strategijo za prihodnje mesece za TV postajo Sky News povzel Stoltenberg.