Krščujemo = živimo ljubezen

Kako si je Jezus to zamislil? Da naj bi krščevali vse ljudi? Nekateri tudi. Kot duhovniki. Toda to lahko delamo vsi kristjani. Ne tako, da krščujemo z vodo, temveč da v odnose prinašamo to, kar se dogaja v Sveti Trojici, ki je vzor vseh naših odnosov: da med nami teče ljubezen. 
Gre za to, da začnemo v svoje odnose prinašati to, kar sami počnemo, ko zaslišimo ime Očeta in Sina in Svetega Duha: kadar zaslišimo to ime, se pokrižamo. Se mu prepustimo. Se blagoslovimo. Si zaželimo vse dobro.

Znamenje križa = dotik ljubezni

Dobro bi bilo spet začeti s tisto lepo navado, da vsak dan pokrižamo drug drugega. Mene mama še danes pokriža, preden grem na pot. In dobro bi bilo, da to velikokrat storimo vsem, ki so nam zelo blizu. Vsem, ker morajo na sebi čutiti naš dotik, dotik spoštovanja, nežnosti, blagoslova. Dotik, ki ga ne moreš narediti grobo in jezno, saj je kakor poljub, s katerim drugega pospremimo na pot, mu damo nekaj najdragocenejšega, kar imamo. Brez besed mu povemo, da ga imamo radi.

Križek na čelo, za blagoslovljen dan. Ilustracija: Peter Škerl

Ljubiti nekoga pomeni izročiti ga Bogu. Zato se s tem tudi učimo, kaj pomeni nekoga imeti rad po božje, ne glede na to, kaj se je med nami zgodilo. To pomeni krščevati danes. Vse ljudi, posebno tiste, do katerih se čutimo nemočni, izročati Bogu in prositi zanje. Prositi za vse, ki smo jih in jih še bomo srečali. Da nas ovire med nami ne bi premagale, temveč da bi nas povezale. Tako kot križ, kjer se vedno dva srečata kot na križišču: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Poskusi še ti!
Preden greš spat, pokrižaj svoje družinske člane in prosi Boga, naj jih varuje in blagoslavlja. Ne pozabi pokrižati tudi sebe!

Članek je bil objavljen v majski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!