Založba ZRC SAZU je izdala več knjig s področja jezikoslovja, od prve pomoči iz Jezikovne svetovalnice, o pisanju zemljepisnih imen do pokrajinskih imen kot dejavnika identitete.

Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je izdal zbornik Kje pa vas jezik žuli?. Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice.

Zbornik prinaša na empirični metodi oz. uporabniški izkušnji pripravljen izbor jezikovnih zadreg, ki se izkazujejo na različnih ravneh jezikovne zgradbe: na izrazni ravni, na skladenjsko-pomenski in besedilni ravni.

Ne odstira pa le problematičnih poglavij v jezikovnem sistemu, temveč sega tudi na področja stilistike in normativnosti, torej vrednotenja jezikovnih prvin glede na tradicionalne sisteme socialne- in funkcijske zvrstnosti, na gibanje znotraj jezika in na tihe spremembe v elektronski dobi, ki jih sodobno jezikoslovje lahko že zaznava in tudi opisuje.

Prvi dve poglavji predstavljata svetovalno dejavnost, ki je osnova za izbor jezikovnih vprašanj, in tematske okvire spletne Jezikovne svetovalnice, ki že od leta 2012 deluje pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, z navezavo na zbornik; drugo pa na osnovi izvedene anketne raziskave prikazuje jezikovnega uporabnika z vidika demografskih podatkov in izobrazbe, izraženih pričakovanj in motiviranosti za uporabo svetovalnice.

V nadaljevanju so prikazane po vsebinsko zaokroženih poglavjih najpogosteje izražene jezikovne zadrege.

Sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja

Gre za prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, kakor se izkazujejo v neposrednih vprašanjih jezikovnih uporabnikov, pogosto specialistov za jezikovna vprašanja, ki želijo kompetenten in referenčen odgovor na odkrito jezikovno (ali jezikoslovno) vrzel.

Ta empirično preverljiva osnova je v zborniku nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Jezikovni svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja, oprta na nove gradivske vire in metode, zlasti korpusno lingvistiko.

Pomembno je, da se odprta vprašanja slovenske slovnice, pravopisa in slovarja razrešujejo v kritičnem dialogu z aktualnimi priročniki, ki jih govoreči in pišoči v slovenščini dnevno uporabljajo.

Jezikovne spremembe so odraz naravnega jezikovnega razvoja

Ker v sodobni slovenščini ne opazujemo le jezikovnih sprememb v diahronem obsegu, temveč s sodobnimi metodami, oprtimi na aktualnem gradivu, proučujejo potencialne dolgosežnejše premike in spremembe sodobnega jezika, ki jih jezikoslovje v varnem zavetju raziskav nerado konkretno vrednoti in umešča, še zlasti pa se ne opredeljuje do vprašanja, ali so odstopi od tradicionalnega sistema res rezultat »legitimnih« jezikovnih premikov ali pa zgolj napake, je ta zbornik izviren poskus v združevanju znanega in neznanega, v legitimiziranju zamolčanih odstopov in poenostavljanja jezika.

Tako je v knjigi na več mestih izpostavljeno, da so jezikovne spremembe odraz naravnega jezikovnega razvoja. V duhu tega so predstavljene spremembe kategorialnih slovničnih lastnosti leksike (prevzeto besedje se npr. glasovno, oblikoslovno in skladenjsko prilagaja obstoječemu besednemu fondu), poenostavljanje skladnje in posledično interpunkcije, težnje po enobesedenju in kratkosti izražanja, hkrati pa pomensko širjenje obstoječih leksemov in jezikovne izbire, ki sledijo ponatančenju in večji preciznosti.

Ob tem je opozorjeno tudi na sociolingvistične (redkeje psiholingvistične) dejavnike, ki prek mode, družbenih potreb in tujih vplivov vplivajo na jezikovni razcvet v dobi elektronske revolucije.

Naslovi poglavij:
Raba ločil,
Druga pisna znamenja
Raba velike in male začetnice
Krajšave
Prevzete besede in besedne zveze
Tvorjenje besed
Jezikovne izbire na različnih jezikovnih ravninah
Slovarji in slovaropisje
Oblikovanje besedila

O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen

Geografski inštitut Antona Melika in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša sta izdala zbornik Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom. O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen.

Knjiga prinaša osem utemeljitev različnih predlogov za pisanje začetnice v neprvih sestavinah večbesednih zemljepisnih lastnih imen, ki so bili predstavljeni na odprtem posvetu Srečanje dveh komisij (Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije) junija 2019.

Uvodoma je orisano delovanje obeh komisij, ob tem so predstavljeni vzgibi, ki so sprožili razpravo o pravopisni reformi, predstavljena je tudi odločitev, da se bo pred končno odločitvijo pravopisne komisije, ki se ob prenovi pravopisnih pravil soočila s ponovno obujenim predlogom »vse z veliko začetnico«, ta posvetovala s širšo javnostjo.


Bukov Vrh nad Poljanami

Pripravljena bo anketa, ki bo predstavila stališča razpravljalcev, predstavljena v pričujoči monografiji.

Stališča prispevkov v osrednjem delu lahko strnimo v tri skupine: prva skupina zagovarja celovitejšo reformo, ki se zrcali v tehnični rešitvi zapisovanja zemljepisnih imen; druga skupina v izhodišču ne zagovarja tehnične reforme, ampak se osredotoča na ponatančenje pravil ter ukinitev delitve na naselbinska in nenaselbinska imena; tretja skupina ne podpira nobene spremembe.

Avtorji prispevkov: Helena Dobrovoljc, Metka Furlan, Matjaž Geršič, Peter Holozan, Drago Kladnik, Marta Kocjan Barle, Tina Lengar Verovnik, Drago Perko, Marko Snoj, Peter Weiss.



Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede je izdal zbornik Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu.

Zbornik se ukvarja s teoretskimi, metodološkimi in kontekstualnimi vidiki literarne večjezičnosti, ki je pri nas in v svetu sorazmerno novo področje raziskovanja.

Izhaja iz spoznanja, da je tradicionalna monolingvalna perspektiva na literaturo v luči novih epistemoloških in metodoloških dognanj, pa tudi spričo dogajanj v literarni praksi, potrebna dopolnitve in razširitve.

Razprave devetnajstih avtorjev iz petih različnih držav obravnavajo literarno večjezičnost s temeljnega literarnosistemskega vidika, prilagojenega za raziskave nadregionalnih literarnih interakcijskih prostorov, in pri tem odpirajo sveže pristope k malim, manjšinskim, nadregionalnim, priseljenskim oziroma migrantskim in transkulturnim literaturam.

Pri tem je pokazano, kako v kulturnozgodovinskem pogledu in v aktualnih družbenih razmerah prostori literarne interakcije prehajajo drug v drugega in se širijo v sosednja okolja.

Avtorji prispevkov so: Matjaž Birk, Silvija Borovnik, Lidija Dimkovska, Jeanne E. Glesener, Vanessa Hanesschläger, Miran Hladnik, Marko Juvan, Felix Oliver Kohl, Alenka Koron, Erwin Köstler, Miran Košuta, Andrej Leben, Elena Messner, Alexandra Millner, Dominik Srienc, Janez Strutz, Sandra Vlasta, Nives Zudič Antonič, Sašo Zver.

Pokrajinska imena kot dejavnik identitete

Geografski inštitut Antona Melika je izdal knjigo Pokrajinska imena kot dejavnik identitete.

V njej se avtor Matjaž Geršič osredinja na imena slovenskih pokrajin in njihovo povezavo s pokrajinsko identiteto. V uvodnem delu je opredelil temeljne pojme in podamo pregled obravnave zemljepisnih imen pri nas.

V drugem delu je kronološko pretresel vire pokrajinskih imen, začenši z arhivskim gradivom.

Sledi pregled novejših zemljevidov ter registrov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Na koncu so kot vir pokrajinskih imen predstavljene geografske regionalizacije.

V tretjem delu so predstavljeni rezultati zbiranja pokrajinskih imen s pomočjo anketiranja.

Med sklepnimi ugotovitvami je avtor izpostavil, da pokrajinska imena zrcalijo pokrajinsko identiteto in so pomemben dejavnik v zavesti njihovih prebivalcev, da niso hierarhično razporejena, pa tudi, da jih je večina trdo zakoreninjenih, da nekatera izginjajo in da je delež na novo uveljavljenih zanemarljiv.

V zavesti ljudi imajo pokrajinska imena nejasno definiran denotat oziroma obseg in se, tako kot ostale jezikovne prvine, sčasoma spreminjajo.

Mapiranje prostorov modernističnih mest

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta je izdal knjigo Mapiranje prostorov modernističnih mest v kontekstu načel CIAM-ove Atenske listine.

Zbornik prinaša prispevke mednarodne konference, ki je rezultat aplikativnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru: Nova Gorica in njeni konteksti, ki ga financirajo ARRS, Mestna občina Nova Gorica in SAZU.

Prispevki v zborniku na primerih mest, ki so bila v 20. stoletju na novo zgrajena na področju Sovjetske zveze, Nemčije, Italije, Baltskih držav, Irana in Slovenije, kritično presojajo Atensko listino, ki je na 4. kongresu CIAM-a (Congrčs internationaux d'architecture moderne) leta 1933 utemeljila načela funkcionalističnega mesta, v ospredje razmislekov pa zbornik postavlja Novo Gorico.

Prispevki so razvrščeni v sedem tematskih sklopov, ki naslavljajo vrsto do sedaj redko tematiziranih vidikov: nastanek in utemeljitev funkcionalističnega mesta, središče funkcionalističnih novih mest in identiteta mesta, enoličnost ali raznolikost modernistične stanovanjske arhitekture, pozabljena in propadajoča industrijska dediščina, sakralna arhitektura v novih funkcionalističnih mestih, spomeniki v javnem prostoru modernističnih mest, mapiranje in vizualizacija mestnega prostora.

Foto: Izidor Jesenko