Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. FOTO: Jože Potrpin

V četrtek, 5. septembra, sta se s spominskim večerom blaženemu škofu Slomšku poklonili Nadškofija Maribor in Mestna občina Maribor. V preddverju Slomškove dvorane na Slomškovem trgu so odprli pregledno arhivsko razstavo z naslovom »Vse za Božjo slavo, zveličanje duš in prenovo škofije«. Izvedba je bila zaupana Nadškofijskemu arhivu Maribor. S pesmijo je odprtje in prav tako strokovni posvet obogatil ženski del mladinske vokalne skupine Animatorji iz Markovcev pri Ptuju. Moderator je bil Stane Kocutar. Na voljo pa je bil tudi priložnostni katalog.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

S svojo navzočnostjo in pozdravno besedo so dogodek počastili Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit, Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, Bernard Geršak, ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor, mag. Lilijana Urlep, avtorica razstave in predavateljica, ter številni drugi visoki gostje iz družbenega in kulturnega življenja v mestu.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

»Maribor je postal škofijsko mesto deset let za Gradcem. To že nekaj pomeni, pove. Da ne govorimo potem o začetku visokega šolstva, univerze v Mariboru. Skratka Slomšek je bil preroški človek, človek vizije, ki je gledal naprej. Nocojšnja slovesnost naj bo najprej zahvala za to dejanje, nato izziv. Slomšek nas danes tudi izziva,« je kot prvi zbrane nagovoril nadškof Cvikl. Župan Arsenovič je poudaril, da smo »lahko veseli, da imamo v Mariboru nadškofijo in da govorimo slovensko. Srečni smo lahko, da živimo v univerzitetnem mestu, kjer je znanje tisto, ki nam omogoča pogled naprej. Zato sem danes izjemno ponosen, da je mesto tako urejeno zaradi tistih, ki so ga gradili čez zgodovino, in zaradi tistih, ki ga malo popravljamo danes.«

Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič. FOTO: Jože Potrpin

Po besedah ravnatelja Nadškofijskega arhiva Geršaka »naj ta večer nekako pripomore oz. je kamenček v mozaiku na poti škofa Slomška k njegovemu svetništvu. Slomšek je bil vse svoje življenje zelo aktiven na vseh mogočih področjih. Še posebej me navdihujeta njegov duhovniški lik in skrb za slovenski jezik. Tega je v prvi vrsti videl kot sredstvo za oznanjevanje Božje besede, pa tudi velik dar svoje matere, svojih staršev.«

ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor Bernard Geršak. FOTO: Jože Potrpin

Avtorica razstave Urlepova pa je v kratki predstavitvi razstave posebej izpostavila, da naslov razstave temelji na Slomškovem škofovskem geslu. Predstavljena sta tako njegovo delo in življenje kot njegov pomen za cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino. Panoji tudi oblikovno sledijo temu. Vsi so v barvah, podobnim v slovenski zastavi.«

Avtorica razstave mag. Lilijana Urlep. FOTO: Jože Potrpin

Kot sledi iz njenega predavanja na posvetu, pa je v prvem delu razstave prikazano Slomškovo življenje od rojstva na Ponikvi do njegovega duhovniškega posvečenja 8. septembra 1824. V drugem delu je prikazano Slomškovo življenje v času od duhovniškega posvečenja do imenovanja za škofa leta 1846. Naslednji pano je posvečen preoblikovanju škofijskih meja in selitvi sedeža v Maribor. Prikazane so tudi posebnosti lavantinske škofije kot lastniške škofije v Slomškovem času. V nadaljevanju je predstavljeno pastoralno področje, Slomškovo delovanje tudi na šolskem, kulturnem, literarnem oz. narodnobuditeljskem področju. Zadnji pano pa je posvečen postopku razglasitve Slomška za svetnika. Posebna zanimivost je razstavljena najstarejša Slomškova fotografija iz leta 1862, katere večinsko istovetnost je potrdila tudi »umetna inteligenca«.

Upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, postulator. FOTO: Jože Potrpin

V Slomškovi dvorani se je zatem odvil strokovni posvet. Na njem so s poglobljenimi razmišljanji sodelovali: dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, o temi »Slovenija in slovenstvo bi bila brez prenosa škofijskega sedeža škofije v Maribor bistveno drugačna«; upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, postulator, o »Slomškovi duhovnosti v duhu njegove kanonizacije«; dr. Aleš Maver o »pomenu Slomška za Maribor in njegovem odmevu v današnjem času«; in mag. Lilijana Urlep na temo »Slomšek in status Lavantinske škofije kot lastniške škofije.« 

Predavatelj na strokovnem posvetu dr. Aleš Maver. FOTO: Jože Potrpin

V župnijski in stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika je bila še slovesna maša, ki jo je ob somaševanju več duhovnikov in upokojenega nadškofa Turnška daroval nadškof Cvikl in zbrane tudi nagovoril. Kot je poudaril ob koncu nagovora, »za Slomška lahko rečemo, da je duhovniško posvečenje zanj pomenilo celostno izročitev: 'jaz sem tvoj in ti si moj'. Jezus je postal zanj tisti, katerega je želel oznanjati, ne samo z besedo, ampak z vsem svojim življenjem. V svojem poslanstvu ni omahoval, ampak z veseljem in vedrino prinašal veselo oznanilo, delil zakramente in ljudi poučeval, da bi vera postala 'luč' na njihovi poti. Ravno vera je bila za Slomška navdih za vse njegovo delo. V Bogu in v zaupanju vanj je videl smisel svojega življenja in duhovništva. Naj nam bl. A. M. Slomšek pomaga, da bomo šli za Gospodom, z živo vero, z vsem srcem in predanostjo, da se bomo zavedali, da Gospod, če nekoga pokliče na pot duhovništva, ga ne zapušča, ampak nam vedno znova prihaja naproti, da na njegovo Besedo vržemo mrežo tja, kamor nam On pokaže.«