V okolici Bleda je narava na razdalji petih kilometrov ustvarila dve podobni naravni znamenitosti: Vintgar in Pokljuško sotesko. Čeprav nas v obeh obdajajo slikovite skalnate ožine, so med njima velike razlike. V Vintgarju buči reka Radovna, v Pokljuški soteski pa tišino prekinjajo le kriki sov in brenčanje čmrljev. Vintgar je v toplih pomladnih dneh poln obiskovalcev, v Pokljuški soteski pa morda ne bomo srečali nikogar.

Pokljuško sotesko je ustvarila ledeniška reka, ki je na koncu zadnje ledene dobe odtekala izpod bližnjega ledenika. Danes ni o njej ne duha ne sluha, tako kot sprva tudi ne o soteski. Ko hodimo med hišami v Krnici pri Zgornjih Gorjah (do vhoda v sotesko se seveda lahko tudi pripeljemo), jo zaman iščemo na pobočjih okoliških vzpetin. Vprašaj v očeh izgine šele potem, ko se cesta potegne čez travnik in skrije za rob.

»Ker po soteski že davno ne tečejo več vode, ki so jo ustvarile, je to v Sloveniji in še posebej na območju slovenskih Alp eden najlepših primerov suhe fosilne podledeniške soteske. V izteku soteske je videti ostanke vršaja in ledeniškorečne terase, ki so nastale kot posledice umikanja radovinskega ledenika,« beremo na tabli ob parkirišču. Ko si ogledamo še narisan zemljevid, krenemo med strma pobočja.

Nad bujnim zelenjem se zasvetijo skale, ki se nam hitro približajo in zaprejo pot. Smo na razpotju. Na desni je Pokljuška luknja, skozi katero se bomo vračali, za robom na levi pa manjši amfiteater z naravnim oknom. Iz njega pridemo skozi ožino v večjo razširitev (take predele imenujejo vrtec) s klopmi in informativnimi tablami. Zgoraj že vidimo galerije, kjer se začne najzanimivejši del poti.

»V času kraljevine Jugoslavije v prvi polovici 20. stoletja je bil lovski zakupnik na Mežakli, Radovni in delu Pokljuke sam kralj Karadjordjević. Njegovi lovci in gonjači so začeli raziskovati, kje vendar v soteski nad Pokljuško luknjo jim divjad uide,« piše na tabli. »Raziskali so območje ter odkrili, da je soteska težko, a vendarle prehodna. Zaradi zanimivosti so najbolj zanimiv del soteske – prehod pod naravnim mostom med zadnjima dvema 'vrtcema' uredili za obisk. V navpični steni so leta 1930 zgradili tehnično zahtevne galerije, ki so jih poimenovali 'galerije kraljeviča Andreja'.« Pozneje so jih večkrat obnovili, nazadnje leta 2009.

Prehod čez navpično steno je tako zanimiv, da nas neustavljivo vleče naprej. Na lesenem hodniku se zadržimo le toliko, da objamemo vrtec in visoke stene, nato pohitimo za ovinek in po stopnicah v temačno tesen. Med skalami je komaj kaj prostora. A že čez nekaj sekund se gmote razmaknejo in pred nami se znova razgrne zelena soteska s šopi praproti peruše.

Približno štiristo metrov naprej se v levo odcepi pot na Zatrnik. Po njej se vzpnemo iz soteske in gremo na naslednjem razpotju levo vse do širše gozdne poti. Tam se ob leseni ograji spustimo čez najožji del soteske, gremo navkreber do pašnika ter se pridružimo planinski poti, ki pelje do Pokljuške luknje. Skozi ta jamski rov s tremi okni, po katerem so že davno hodili z Gorij na Pokljuko, se znova spustimo v sotesko in vrnemo na njen začetek. n

NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Jurija v Zgornjih Gorjah je maša vsako nedeljo ob 8. in 10. uri.

Osnovni podatki

Pokljuška soteska

Izhodišče: Krnica.

Dostop: Ker je cesta med Bledom in Gorjami zaprta, zapustimo gorenjsko avtocesto na izvozu Jesenice-vzhod, od koder nadaljujemo do Zgornjih Gorij. Na koncu naselja zavijemo desno proti Radovni. Če se bomo peljali do vstopa v sotesko, zavijemo pri bližnjem kažipotu levo. Če se bomo do tja sprehodili (15 minut), pa se z avtom spustimo do manjšega parkirišča ob Radovni in se potem vrnemo do kažipota.

Dolžina izleta: približno 2 uri.

Kratek opis poti: Priporočamo pot v obliki osmice: Najprej gremo do galerij in skozi najožji del soteske. Slabih štiristo metrov naprej zavijemo proti Zatrniku in na naslednjem razpotju znova levo. Ko prispemo do širše gozdne poti, se ob ograji spustimo čez najožji del soteske in skozi Pokljuško luknjo vrnemo vanjo. Pot je zelo slikovita in na nekaterih delih zavarovana. Priporočamo planinsko obutev in previdnost.

Zemljevid: Bled, 1 : 30.000.