Nadaljevanko Pokličite babico smo si imeli pred časom priložnost ogledati tudi na slovenski nacionalki. Serija, posneta po knjižni predlogi spominov babice Jennifer Worth, prikazuje življenje in delo skupine babic, ki v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja skrbijo za uboge v revnejšem vzhodnem predelu Londona. Žene, laikinje in redovnice, skupaj živijo v samostanu po imenu Nonnatus House (Hiša nerojenega) v bližini pristanišč na reki Temzi.

Nadaljevanka je navdušila tudi ameriško javnost in na katoliškem spletnem portalu Aleteia smo zasledili oceno, ki zelo dobro opisuje zgodbo in like iz ne tako davne preteklosti.



Nadaljevanka prikazuje samostojne, samozavestne in pogosto zabavne medicinske sestre in babice, ki v povojnem, hitro spreminjajočem se svetu strokovno in sočutno skrbijo za nekatere izmed najbolj zapostavljenih ljudi v Angliji. Pomagajo pri rojstvih otrok, skrbijo za obolele in v skoraj vsaki epizodi rešijo vsaj eno življenje – kljub temu scenarij ostaja svež in navdihujoč, čeprav je osrednja tema nadaljevanke vedno pomoč pri rojstvu otrok.

Zgodba je vsakokrat izredno ganljiva. Vsako rojstvo je predstavljeno kot neverjetna milost, babice vsako porodnico in novorojenca obravnavajo z neizmerno milino in nežnostjo in gledalcu (morda predvsem gledalkam) potrjujejo vero v Boga in v prirojeno žensko milino.

Redovnice z nezakonsko materjo materjo ravnajo sočutno, ljubeče in razumevajoče. Tujki, ki se boji poroda zunaj domovine, nudijo izurjeno roko in tolažbo, čeprav med njimi obstaja jezikovna ovira. Mater, ki ima težave z dojenjem, ljubeče pomirijo, spodbujajo jo, da bo tudi s hranjenjem preko stekleničke svojemu otroku nudila najboljše v tistem trenutku in da zaradi tega zagotovo ni slaba mati. Seznam bi lahko nadaljevali v neskončnost, z neštetimi primeri močnih in trdnih žensk, ki vstopajo v poklic materinstva. In ob vsakem vstopu so deležne navdušene podpore babic iz »Hiše nerojenega«.



Redovnice nikoli ne obsojajo odločitev žensk, ki so se znašle v določenem položaju, vsako mater vedno in povsod skušajo podpreti in jo opogumiti za nadaljnje življenje. Nadaljevanka je odlično nasprotje vseh serij, ki spodbujajo tekmovalnost in sovražnost med ženskim spolom. V pozitivni luči predstavlja ženske, ki se ob materinstvu odločijo za poklic, za porod doma ali v porodnišnici, tiste, ki želijo roditi z lajšanjem bolečin in tiste brez. Vsa ta vprašanja, ki še danes močno razdvajajo našo družbo, so v seriji obravnavana z neverjetnim sočutjem. Ženske dobijo podporo za vsako odločitev, pogosto pa smo priče tudi takšnim, ki zaradi revščine niti nimajo možnosti, da bi o čemer koli odločale. Spremljamo ženske, ki so v boju z neplodnostjo deležne tolažilne besede, in ženske, ki jih redovnice po izgubi otroka tolažijo v njihovi žalosti. Vidimo matere, ki rodijo otroka z razvojnimi nepravilnostmi, babice pa storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi tudi tem dragocenim otrokom in družinam izkazale vse dostojanstvo in vso ljubezen, ki jim pripada.

Nadaljevanka pa kljub temu, da se osredotoča na matere in porod, obravnava tudi dosti širšo tematiko. Ponuja spodbudo ženskam, saj jih predstavlja kot močne in neuklonljive na vseh življenjskih področjih: mamice, ki ostajajo doma s svojimi otroki, skrbijo zanje in se darujejo za dobrobit vse družine, redovnice, globoko predane Bogu in služenju bližnjemu, medicinske sestre, ki vse svoje znanje usmerjajo v pomoč potrebnim, v skrb za najmlajše in reševanje življenj.

Pokličite babico se ne boji spregovoriti o resničnih življenjskih temah. Prizori so pristni in pogosto povsem zmedeni – resnična podoba stvarnosti v življenju žensk. Vsemu temu navkljub pa smo v vsaki epizodi deležni poveličevanja Boga. Ob naukih o moči ženskosti nas vsaka zgodba spomni na Božjo dobroto.

Ustvarjalci serije so vse našteto pospremili še z izvrstnimi kostumi, čudovitimi lokacijami in pogosto izredno duhovitimi pripombami tako redovnic kot liaških babic. Pokličite babico je resnično nadaljevanka, ki izstopa iz bazena povprečnosti s svojim poklonom veri in ženskam iz vseh kotičkov sveta. Bodimo ponosne, da smo del takšne družine!

Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia