Si tudi ti eden tistih zdravnikov, ki je že v vrtcu narisal sebe v beli halji, ali si se za ta poklic odločil kasneje?

Sicer prihajam iz družine, kjer je bilo več generacij zdravnikov, med drugimi tudi moj dedek, moja mama in stric, vendar si sebe nekje do sredine gimnazijskih let nisem predstavljal v tem poklicu. Velikokrat so mi znanci rekli, da bom jaz pa zagotovo tudi zdravnik, kar sem vztrajno zanikal, pa čeprav so mi bolezni človeka vedno vzbujale vsaj nekaj malega zanimanja. Očitno se zarečenega kruha zares največ poje. ;)

V bistvu me je v nekem trenutku samo prešinilo in se je v meni vzbudila želja, da bi postal zdravnik.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Kaj te je pri poklicu zdravnika najbolj pritegnilo?

Najbolj me je pri zdravniškem poklicu pritegnilo to, da lahko bolezen premagaš in tako človeku pomagaš, da se počuti bolje. Zanimiv mi je bil tudi ta »detektivski« proces, ko moraš ugotoviti, katero bolezen nekdo ima.

Matija Jager se je odločil, da se bo ukvarjal predvsem z nalezljivimi boleznimi. FOTO: Tatjana Splichal

Je študij medicine res tako zahteven, kot pravijo? 

Študij medicine je zahteven, a po drugi strani zares čudovit. Treba si je sicer zapomniti veliko količino informacij in osvojiti zelo veliko razumevanja snovi, ki pride prav pri zdravljenju bolnikov, ampak z vsakim novim osvojenim poglavjem se ti razširijo obzorja znanja in odprejo vrata v svet skrivnosti človekovega telesa.

Kaj se pravzaprav sploh učiš?

Če bi grobo razdelil, se študij medicine pri nas vsebinsko deli na dva dela. V prvih letih študija se spoznavaš s temeljnimi naravoslovnimi vedami, kot so biofizika, biokemija, biologija, anatomija, fiziologija ipd., v zadnjih letih študija pa se osredotočaš predvsem na delo s pacienti na bolnišničnih oddelkih.

Zanimiv mi je bil tudi ta »detektivski« proces, ko moraš ugotoviti, katero bolezen točno nekdo ima.

Študij medicine je kar dolg! Šest let se sliši cela večnost!

Iskreno, na začetku študija se je tudi meni zdelo, da bo teh šest let trajalo neskončno, in sem se spraševal, kako bom vse to lahko naredil. Če pa na ta leta pogledam zdaj, se mi zdi, da so minila še prehitro.

Si poleg študija uspel početi še kaj?

Vedno sem rad počel veliko različnih stvari. Velik del mojega obštudijskega življenja je predstavljala glasba. Ves čas sem pel v pevskem zboru, vodil sem tudi svoj pevski zbor, oboje počnem še zdaj. Sodeloval sem tudi v več drugih glasbenih skupinah in pri Stični mladih. Glasbo sem na nek način povezal tudi s svojo fakulteto, trikrat sem skupaj s še nekaj študenti organiziral letni koncert študentov Medicinske fakultete v Ljubljani. Poleg glasbe pa sem se ukvarjal tudi s skavti, športom in še bi lahko našteval.
Presenečeni bi bili, kako veliko študentov ima ob študiju pravzaprav zelo veliko hobijev!

Sedaj si specializant infektologije. Kaj to pomeni?

Po koncu šestih let študija in opravljenem pripravništvu se odločiš za specializacijo, ki si jo želiš opravljati. Medicina je res široka veda in prav vsega ne moraš obvladati, zelo dobro pa se lahko poglobiš v malo ožje področje, čeprav moraš vedno znati povezovati prav vse panoge medicine. Jaz sem se odločil, da se bom ukvarjal predvsem z nalezljivimi boleznimi.

Delo specializanta je usmerjeno v pridobivanje čim več izkušenj za kasnejše samostojno delo. Vključuje delo na področju tvoje specializacije, pa tudi kroženje na oddelkih in v ambulantah drugih specializacij. Pri svojem delu trenutno vedno delam pod nadzorom zdravnikov specialistov, z leti, ko pridobiš več izkušenj, pa začneš delati vedno bolj samostojno.

Delo specializanta je usmerjeno v pridobivanje čim več izkušenj za kasnejše samostojno delo. FOTO: Tatjana Splichal

Kakšen je tvoj dan?

Ko pridem zjutraj na oddelek, se sprehodim mimo bolniških sob in preverim, ali se moji pacienti počutijo dobro, nato imamo različne sestanke, kjer dežurni nočni zdravnik pove, ali se je čez noč dogajalo kaj posebnega. Pogovorimo se tudi, kaj bomo tisti dan počeli s pacienti, in si podelimo ideje in težave. Po sestankih sledi t. i. vizita. Vsakega pacienta bolj podrobno povprašam o počutju in ga pregledam, poslušam s stetoskopom, kako diha in kako mu bije srce. Po viziti sledi odločanje o tem, katera zdravila mu bomo predpisali in katere preiskave bolnik še potrebuje, ter urejanje dokumentacije. Veliko imamo tudi izobraževanj.

Koliko specializacij pa obstaja? 

Mislim, da za zdravnike obstaja kar 49 različnih specializacij. Od družinske medicine (torej osebnih zdravnikov), do pediatrije, kirurgije, kardiologije, psihiatrije, dermatologije, nevrologije, interne medicine, urgentne medicine … Specializacij je zares malo morje. Tako lahko vsak bodoči zdravnik zares najde nekaj, kar mu najbolj ustreza.

Te pri opravljanju tvojega poklica kaj moti?

Občasno je neprijetno, ko je delo tudi umazano in se soočaš z neprijetnimi vonjavami in izločki. Sicer se tega kar navadiš, pomembno pa je seveda, da vzdržuješ ukrepe pravilne higiene. No, občasno se lahko zgodi, da te polula kakšen dojenček. J Izboljšava, ki si jo pri svojem delu želim, je, da bi bilo pri nas več zdravnikov, saj bi se lahko na ta način še bolj natančno posvetili posameznim pacientom.
No, kljub vsemu vztrajam, da je v osnovi poklic zdravnika res čudovit, še posebej, ko vidiš, kako se nekdo pred tvojimi očmi pozdravi ali mu olajšaš hude bolečine.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (5/2022). Revijo lahko prelistate TUKAJ. Spremljajte Najst tudi na Facebooku.