S soimenjakom in voditeljem Jakobom Erhartičem sta spregovorila o poklicanosti. Kaj to sploh je? Je to res nek zapleten pojem? Brat Jakob Kunšič dobro razloži, da je poklicanost bolj privolitev, ne le izbira. Da je to klic in odziv nanj. Pravi, da Bog kliče in govori po mislih in po čutenjih, kako se počutim in o čem razmišljam. Pravi tudi, da bomo odkrili Božjo voljo, če jo bomo iskali v molitvi in Njegovi prisotnosti.

»Tudi mene je Bog prek hrepenenj peljal v to smer. To je pokazatelj, kam me vleče srce, kje se počutiš domače.«

Samskost ni vprašanje opcije

V grobem si mislimo, da imamo tri poti: ali se poročimo, gremo v posvečeno življenje ali ostanemo samski. Toda brat Kunšič poudari, da »sam ostaneš, poklic kristjana pa je najprej biti svetnik. Ni to vprašanje, da daš v perspektivo iskanja tudi samskost. To se zgodi, ampak zares poklic je pa tam, kjer se nekomu izročiš, posvetiš.« Ta izročitev je med dvema zakoncema ali v izročitvi Cerkvi.

Gost osvetli tudi pot našega življenja, ki je lahko kot labirint. Toda za kristjana se ta konča v Sveti Trojici, konča se v nebeškem kraljestvu. Zato je res dobro poudariti, da to za kristjana ni blodnjak, da ima labirint zmeraj nek cilj.

Kaj pa, ko zaidemo?

»Tudi če zaidemo, je to lahko v Božjih očeh zelo konstruktivno,« pravi brat Kunšič. Pove zgodbo o prijatelju, ki mu je nekdo drug svetoval, da naj gre »samo naprej«. »Samo naprej! To ga je rešilo stisk in težav.« V nadaljevanju pove, da se vera prečiščuje prek stisk in da se to, koliko v resnici ljubim, pokaže šele skozi stiske. »To se vidi, ko sem jaz na križu. Kristusova ljubezen se vidi na križu, ne v Kani Galilejski,« poda primer naš gost.

Kaj pa, če ne verujemo? Kako poklicanost odkrijemo takrat?

»Poklicanost je nekaj povsem človeškega. Ampak mi, ki smo verni, govorimo o poklicanosti v odnosu do Boga. Nekdo, ki pa Boga ne pozna, prav tako čuti, da je njegova uresničitev v tem, da izpolni svoj namen, zakaj je na tem svetu. Tudi tisti, ki je iskren iskalec, mogoče sebe samega ali svojega smisla, bo prišel do tega, da ima en poklic, da ima smisel in je v eni službi, ki presega to, da samo preživiš svoje življenje. Mislim, da vsak človek čuti, da želi nekaj dati svetu.«

Ob tem naš preprost sogovornik poudari, da pa imamo mi kristjani poleg tega še poseben privilegij, da se lahko ob tem še na Nekoga obrnemo, Ga vprašamo in poslušamo.

»Sicer pa bi bilo to bolje vprašati kakšnega nevernega ali ateističnega filozofa,« zaključi.

Oddaja Reflektor na facebooku TUKAJ, Družina media na YouTubu pa TUKAJ.

Dobra dela in nebesa

Ko ga voditelj vpraša o tem, ali smo vsi poklicani za nebesa in kako si jih zaslužimo, se ta nasmehne, ker »to ni kratko vprašanje, to je cela razprava.« In potem odlično nadaljuje:

»Nebes si ne moremo zaslužiti. Zaradi naših dobrih del ne bomo prišli v nebesa. Prišli bomo zato, ker smo krščeni, ker smo Božji otroci, ker smo dediči nebeškega kraljestva … ker smo posinovljeni v Jezusu Kristusu in Oče ne more zavreči svojih sinov in hčera. Če pa se tega zavedamo, če se nas ta Ljubezen dotakne, potem začnemo tudi delati dobra dela in prav je, da v njih vztrajamo. In potem pride do sodelovanja milosti in dela ter oboje skupaj postane slavljenje Boga že na tem svetu, živimo nebeško logiko že tukaj.«

Poglejte si celoten pogovor, morda boste nagovorjeni, da nebeško logiko živite že danes, tudi skozi poklicanost.