Papež Frančišek je uradni del današnjega obiska v tajski prestolnici Bangkok sklenil s slovesnim bogoslužjem na tamkajšnjem narodnem stadionu. V nagovoru je spomnil, da Gospodova vprašanja želijo vedno prenavljati naše življenje in življenje naše skupnosti z veseljem brez primere. Poudaril je, da smo lahko vsi učenci misijonarji takrat, ko se odločimo, da bomo živi del Gospodove družine, in sicer tako, da ga posnemamo v odnosu do drugih.

Jezus izzove množice in tudi nas

Jezus je množico, ki ga je poslušala, izzval z vprašanjem, »kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« Vprašanje je nedvoumno: kdo so člani naše družine, kdo so tisti, ki nam pripadajo, komu pripadamo mi? Tudi Jezusov odgovor je jasen: »Kdor koli izpolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati«. Jezus s tem prekine pretirano domišljijo vseh, ki mislijo, da imajo kakršne koli prednostne pravice v odnosu do Njega. Evangelij je povabilo in zastonjska pravica za vse tiste, ki želijo poslušati, je pojasnil sveti oče.

Prvi misijonarji

Ko so prvi misijonarji prišli v ta del sveta, so lahko videli, da pripadajo družini, ki je veliko večja od tiste, ki jo ustvarjajo krvne, kulturne ali območne vezi ali pripadnost določeni skupini. Z močjo Duha so se podali na pot, da bi poiskali člane svoje družine, ki je dotlej še niso poznali. Odprli so svoja srca za nova merila, zaradi vsega, kar so lahko prejeli od njih, da so lahko rasli v veri in razumevanju Evangelija.

Učenec misijonar ni verski plačanec, ampak berač …

Po papeževih besedah krščanstvo na Tajskem brez tistega srečanja ne bi imelo značilnega obličja, ne bi imelo pesmi, plesov, ki predstavljajo tajski nasmeh, tako značilen za to deželo. Poslanstvo misijonarjev je vir polnega veselja, hvaležnosti in sreče, saj »dopustimo Bogu, da nas popelje onkraj nas samih, da bi dosegli svoje najresničnejše bistvo. Tam je izvir evangeljskega delovanja«.

350 let od ustanovitve Apostolskega vikariata v Siamu

350 let je minilo od ustanovitve Apostolskega vikariata v Siamu (1669-2019), znamenje domačega objema, ki so ga dale te dežele. Le dva misijonarja sta znala najti pogum ter vrgla semena, ki že od tistega davnega časa rastejo in poganjajo v raznolikih apostolskih pobudah, ki so sodelovale pri življenju naroda. Ta obletnica ne predstavlja nostalgije po preteklosti, ampak ogenj upanja, je zatrdil Frančišek, »da bi mogli tudi mi v sedanjosti odgovoriti z isto odločnostjo, močjo in zaupanjem. Gre za radosten in hvaležen spomin, ki nam pomaga, da bi izstopili z veseljem, da bi podelili novo življenje, ki ga daje evangelij, z vsemi člani naše družine, ki jih še ne poznamo.«

Kako smo vsi učenci misijonarji

Vsi smo učenci misijonarji, ko se odločimo, da bomo živi del Gospodove družine in to storimo tako, da podelimo naprej to, kar je storil On: ni se bal sesti za mizo z grešniki, da bi jim zagotovil, da je pri mizi Očeta in stvarstva prihranjen prostor tudi zanje; dotaknil se je tistih, ki so veljali za nečiste in jim s tem pomagal razumeti Božjo bližino.

Bližina izmaličenim v najpristnejšem dostojanstvu

Papež je posebej omenil tiste otroke in ženske, ki so izpostavljeni prostituciji in trgovini z ljudmi, izmaličeni v svojem najpristnejšem dostojanstvu; mlade sužnje droge in nesmisla, ki zatemni njihov pogled in požge njihove sanje; migrante, ki so bili oropani svojih domov in družin, ter mnoge druge, ki se, tako kot oni, lahko čutijo pozabljeni, sirote, zapuščene, »brez moči, luči in tolažbe prijateljstva z Jezusom Kristusom, brez skupnosti vernikov, ki bi jih sprejela, brez obzorja smisla in življenja«, izkoriščane ribiče, zapostavljene berače.

Evangelizacija ni zbiranje pristopnih izjav

Tudi oni so del naše družine, so naše matere in naši bratje, je dejal sveti oče: »Ne prikrajšajmo svojih skupnosti za njihove obraze, za njihove rane, nasmehe, življenje; in ne prikrajšajmo njihovih ran za usmiljeno maziljenje Božje ljubezni. Učenec misijonar ve, da evangelizacija ne pomeni zbiranja pristopnih izjav ali da bi se pokazali kot močni, ampak odpiranje vrat, da bi živeli in podelili usmiljen in zdravilen objem Boga Očeta, v katerem postanemo družina.«

»Draga tajska skupnost,« je sklenil papež: »pojdimo naprej po poti, po sledeh prvih misijonarjev, da bi z veseljem srečali, odkrili in prepoznali vsa obličja mater, očetov in bratov, ki nam jih Gospod želi podariti in manjkajo na naši nedeljski gostiji.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media