Juhant je premierja najprej spomnil na pismo 9. januarja letos, v katerem je poudaril svoje razočaranje in prizadetost nad odločitvijo Vlade, da Janeza Zemljariča, »šefa bivše Udbe, po kriterijih evropskega demokratičnega parlamenta zločinske organizacije, pokoplje z državniškimi častmi demokratične Slovenije. Človeku, ki je bil med vodilnimi v prejšnjem režimu, zatiral in ubijal ljudi, je morala izkazati poslednjo čast osamosvojitvena vojska, ki se je borila zoper tako zatiranje, veliko njenih pripadnikov pa je v tem boju izgubilo življenje.«

Kdaj bo odrejen dostojen pokop žrtev režima?

Takrat je Juhant Goloba vprašal, kdaj bo v Ljubljani odredil dostojen pokop žrtev režima, ki ga je sooblikoval in vodil z državnimi častmi pokopani. »Med vojno in po njej zunajsodno pomorjeni Romi, pripadniki domobranske vojske, Slovenske narodne vojske, Jugoslovanske kraljeve vojske v domovini, Tigrovcev, partizanske vojske, posameznih odporniških gibanj, civilisti, tudi ženske in otroci, z njimi pa vsi svobodoljubni državljanke in državljani čakamo na to odločitev,« je na januarsko pismo spomnil dr. Janez Juhant.

Kje je čut za pravičnost?

»Zdaj pa je vaša vlada še 16. maja, ko smo se številni dobromisleči v središču slovenske države, na ljubljanskem Trgu republike, združili v misli in spominu na žrtve revolucije in vojne, ukinila državni praznik 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega totalitarizma. Kje je, spoštovani predstavniki ljudstva, v vaših srcih čut za pravičnost, ki ga imate tako pogosto na ustnicah, ko govorite o enakosti vseh državljanov,« je predsednika vlade v imenu društva Združeni ob Lipi sprave povprašal zasl. prof. Juhant.

»Ali so pobiti, nerojeni otroci, matere, mladi fantje in dekleta, možje in žene, zmetani v jaške, rove in jame po slovenski zemlji, za vas neljudje, da jih izločate iz naše svobodne Slovenije?« FOTO: Tatjana Splichal

Ali ne veljajo ista merila za vse ljudi?

»Ali so pobiti, nerojeni otroci, matere, mladi fantje in dekleta, možje in žene, zmetani v jaške, rove in jame po slovenski zemlji, za vas neljudje, da jih izločate iz naše svobodne Slovenije? Ali ne veljajo ista merila za vse ljudi, saj verjamemo, da ne boste dopustili krivic za vas, vaše otroke, sorodnike in prijatelje,« je nadaljeval dr. Juhant in vprašal še zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki gosti konferenco za sprejetje konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida, ali ne velja taka konvencija tudi za Rome, Slovence in ostale nasprotnike komunizma, izvensodno pomorjene, izključene in iztrebljene iz družbe.

Kdaj bo Slovenija zaživela z obema kriloma?

Juhant od premierja terja odgovor, kdaj gre od vlade pričakovati za vse enaka merila in zaščito za vsakogar, ki je bil, je ali bo žrtev izključevanja, in izrazil pričakovanje, da bo – kot je novembra 2019 na periodičnem pregledu uresničevanja človekovih pravic v Ženevi obljubil takratni zunanji minister dr. Miro Cerar – Slovenija kot demokratična država spoštovala pravice vseh žrtev in jim omogočila dostojen pokop. »Spomenik revolucije ima samo eno krilo, kdaj bo Slovenija zaživela z obema kriloma, kot smo rekli ob omenjenem spominu?« se sprašuje dr. Janez Juhant.

Nespoštovanje je vir zle usode za družbo

In za konec odprtega pisma članom vlade še polaga na srce: »Kdaj bodo vsi naši rojaki deležni te pravice in kdaj boste odgovorni zagotovili enakost vseh državljanov? Ali velja svoboda samo za ene, drugi pa nimajo prostora pod soncem? Izročila človeštva spoštujejo pravice mrtvih in opozarjajo, da je nespoštovanje vir zle usode za družbo. Poimenovanje žrtev, mrliški listi in dostojen pokop so obveza in upanje demokratične Slovenije.«