FOTO: Tatjana Splichal

Koordinatorica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares je pred zbrano množico na Prešernovem trgu - po nekaterih ocenah naj bi prišlo 5000 ljudi - med drugim poudarila, da bo današnji Pohod za življenje lahko komu spremenil srce in komu rešil življenje: »Že tri tedne cela Slovenija posluša, da je vsak nerojeni otrok človek. Že tri tedne zapovrstjo preko Kopra, Maribora in danes tudi v našo lepo prestolnico prinašamo sporočila ljubezni, do vsakega človeka, od najmanjšega, ki je ravno začel obstajati, do ostarelih in onemoglih, ki si želijo dostojanstvene smrti.

Urša Cankar Soares med izjavo za medije. FOTO: Marjana Debevec

Že tri tedne pa Sloveniji kažemo nekaj zelo pomembnega, česar pa do sedaj še ni imela prav veliko priložnosti videti. Kažemo, da ima splav obraz. Čas je, da besede pravica, moje telo in podobni nesmisli, ki smo jih toliko let poslušali, počasi romajo v koš zgodovine. Te prazne besede ob pogledu na človeka, ki je splav preživel, zbledijo kakor tema, ko prižgeš luč. Dovolj je teme. Ne želimo več hoditi v temi. Ne želimo izgubiti niti enega več od naših otrok, da zatava v to temo«, je med drugim podčrtala Urša Cankar Soares.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Izjave udeležencev

Gostje iz Brazilije

Letošnji Pohod za življenje zaznamujejo gostje iz Brazilije – Antonio Tavares de Mello, ustanovitelj Skupnosti malega Jezusa, oseb s posebnimi potrebami, med katerimi je veliko preživelih žrtev splava, in dva fanta – Alex in Marco Aurelio, ki sta preživela poskus končanja njunega življenja, ko sta bila še nerojena otroka.

Antonio Tavares de Mello (levo) in koordinatorica pohoda Urša Cankar Soares. FOTO: Boštjan Debevec

Antonio Tavares de Mello je množico pozdravil z besedami: »Dober dan, Slovenija! Kako lepo je tukaj videti toliko ljudi, ki ljubijo življenje! Iskrena hvala za to vaše pričevanje!«

Nato pa je nadaljeval: »Jaz, Alex, Marco Aurélio in Flávia (ki je naša posvečena sestra), smo vas obiskali, da bi potrdili, kako dobro je sprejeti življenje. Radi bi pozvali vse Slovence, da življenju vedno rečejo DA. Skrbimo za 47 otrok, ki sem jih posvojil, ker so bili zavrženi. To jim je povzročilo veliko trpljenja. Mnogi izmed njih so preživeli poskus splava! Toda v naši skupnosti so našli očeta in mamo. Ljubezen naše družine je pri vseh 47 otrocih zacelila boleče rane in jih še naprej zdravi.

Zaznamujejo jih razvojne motnje, toda kljub temu čutijo, da so ljubljeni. Kot je povedal ustanovitelj logoterapije Viktor Frankl, »tudi če telo zboli, je duša lahko zdrava«! Duša mojih otrok ni bolna in oni z vsem srcem živijo svoj sedanji trenutek. Ste vi veseli, da živite? Jaz sem! In naši otroci tudi! Ti moji posvojeni otroci so s svojim veseljem navdihnili že številne nosečnice, ki so nameravale opraviti splav. Ko so videli njihovo veselje do življenja, so se premislile!

Prišli smo k vam s tem našim pričevanjem, da bi sporočili, da vsak spočeti otrok, ki je pod materinim srcem, želi živeti! Slovenci! Ali bomo rekli življenju DA? Potem pomagajte vsem mamicam, ki so v težavah! One potrebujejo našo pomoč! Naj vas Bog blagoslovi in hvala, da ste nas sprejeli.«

Med udeleženci pohoda so bile tudi številne mlade družine. FOTO: Tatjana Splichal

FOTO: Boštjan Debevec

FOTO: Tatjana Splichal

V imenu Zavoda Živim, kjer pomagajo ženskam v stiskah, ki jih te doživljajo ob nosečnosti ali po splavu, sta zbrane nagovorili Darja Pečnik in Katarina Nzobandora. »Stiska in trpljenje po splavu sta nepredstavljiva. Največkrat v tem svojem doživljanju ženske ostanejo same in izolirane od sveta. Zato jim želimo na Zavodu Živim sporočiti: 'Niste same!' Ne obsojamo vas, ampak vas sprejemamo s sočutjem in empatijo,« je dejala Darja Pečnik.

Darja Pečnik in Katarina Nzobandora iz Zavoda Živim. FOTO: Boštjan Debevec

Katarina Nzobandora pa je z zbranimi delila zgodbo mlade mamice: »Pred časom me je poklicala mlada mamica, ki je zanosila s trojčki. Kot je v Sloveniji navada, ginekologi staršem s trojčki ali četverčki svetujejo redukcijski splav. Pomeni, da splavijo enega ali dva otroka, da bi preostali imeli večjo možnost preživetja. Mamica je bila v stiski, ni vedela, kaj naj stori. Povedala sem ji resnico, nisem ji lagala. Povedala sem ji, da poznam družino, ki so v nosečnosti s trojčki zaradi prezgodnjega poroda izgubili vse tri otroke in da poznam družino, ki so srečno donosili trojčke. Povedala sem ji, da ji ne morem dati zagotovo dobre napovedi, ampak da vem, da je vsak otrok dar. Da nihče ni napaka. Da nihče ni tukaj po naključju, da je vsak tukaj z namenom. Čez nekaj dni mi je sporočila, da sta se z možem odločila, da dasta otrokom priložnost, da bosta ohranila vsa tri življenja. Skozi nosečnost smo trepetali, vsak mesec nosečnosti je prinesel več olajšanja in ob koncu nosečnosti je rodila tri žive in zdrave otroke. Družina je presrečna. Mamica pravi, da so to njuni trije čudeži.«

Film o nepričakovani nosečnosti in vprašanju splava

Tudi nekdanja učiteljica zdravstvene nege in prostovoljka Anica Sečnik se je zavzela za pravico do življenja, ki je po njenih besedah neodtujljiva od spočetja do smrti. »Skupina staršev, zdravstvenih delavcev, učiteljev in vzgojiteljev želimo o tem spregovoriti preko življenjske zgodbe, kjer se mlad par sooči z nepričakovano nosečnostjo in vprašanjem splava. Posneti želimo 30-minutni film, ki bo mlado generacijo nagovoril k zdravim odnosom med spoloma in zrelemu iskanju poti ob nepričakovani nosečnosti. Splav je namreč le navidezna rešitev. Zgodba bo vlila mladim zaupanje v ljudi, ki so jim pripravljeni prisluhniti in pomagati. Film bo brezplačno dostopen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki.«

Anica Sečnik. FOTO: Boštjan Debevec

FOTO: Tatjana Splichal

Udeleženci pohoda so se nato s transparenti in drugimi rekviziti odpravili na miren sprehod po ljubljanskih ulicah. Nekaj utrinkov si lahko ogledate še v fotogaleriji Tatjane Splichal.

1/10