Pohod po Slomškovi romarski poti na Slomškov rojstni dan
Pohod po Slomškovi romarski poti na Slomškov rojstni dan
Udeležilo se ga je 23 pohodnikov iz različnih koncev Slovenije. Večina jih je bila iz bodočih romarskih skupin v Santiago de Compostela, ki jih organizira Župnija Sv. Jožef Celje, drugi pa so bili člani Društva Slomškove romarske poti in veliki častilci bl. Antona Martina Slomška.
Romarji smo se zbrali v Celju in se z vlakom odpeljali do Ponikve ter z železniške postaje v hladnem sončnem jutri peš prispeli do Slomškove rojstne hiše na Slomu, kjer nas je že čakala jutranja kava.
V hiši, kjer se je točno pred 222 leti rodil naš bl. Anton Martin, smo si ogledali razstavo ter se zbrali pri križu ob hiši. Po nagovoru, molitvi in blagoslovu romarjev, ki ga je vodil naš zvesti romar in poznavalec Slomškove romarske poti Alojz Kačičnik, smo prejeli še vsak po eno Slomškovo drobtinico - listič s Slomškovo mislijo, ki nas je nagovorila za na pot.
Pot nas je nato vodila skozi sadovnjak, med travniki in naselji, lep del tudi po stari rimski cesti do Šmarja pri Jelšah. Veseli smo bili toplega čaja in okrepčila, ki so nam ga pripravili sodelavci župnika Damjana Ratajca. Z velikim zanosom so nam pokazali tudi prečudovito prenovljeno župnijsko cerkev Device na jezeru.
Pot smo nadaljevali čez znamenito Šmarsko Kalvarijo do cerkve sv. Roka, nato pa mimo cerkve sv. Tomaža do Zibike in se povzpeli do Tinskega, kjer smo okrog 14. ure dospeli do znamenitih cerkva sv. Ane in Matere Božje. Razveselili smo se Mirka Planinška, ki nam je že pripravil mizo z domačo ocvirkovko in rujno domačo kapljico. Po okrepčilu smo si ogledali oba bisera ter se priporočili sv. Ani in sv. Materi Božji.
Sledila sta spust v Zgornje Tinsko in največji vzpon dneva, na Rudnico. V dolini Zgornjega Tinskega smo ob neki hiši srečali dve gospe in ju povprašali, ali smo na pravi poti do Rudnice. »Seveda ste«, je rekla ena in dodala vprašanje: »Kam pa greste potem?« »Do Olimja,« smo rekli! In iz njenih ust je prišel vzklik usmiljenja: »O, Marija!« Nekatere je ta vzklik nasmejal, druge pa kar malo zastrašil. »Da, do Marije v Olimju, prav ste rekli,« sem hitro dodal, da bi nam kdo iz skupine ne obupal ob že zahajajočem soncu. Po slabi uri hoje smo vendar dospeli do vrha ter se nato kar hitro spustili v Olimje. Patri minoriti so nas postregli z znamenitimi patrovimi kapljicami in s pravo zaključno pojedino.
Z velikim veseljem smo še prisluhnili razlagi p. Ernesta v cerkvi Marije Vnebovzete, kjer je bl. Anton Martin Slomšek 26. septembra leta 1824 obhajal novo mašo ter si ogledali znamenito samostansko lekarno. Prijetno utrujeni, obogateni s Slomškovo besedo in medsebojno romarsko spodbudo celega dneva, smo se z vlakom iz Podčetrtka vrnili v Celje.