Pohodniki ob mežnariji na Sveti Uršuli.

Soorganizatorji so bili občin Šentjur, Vojnik, Slovenske Konjice, planinskih društev Dramlje, Šentjur, Vojnik in Slovenske Konjice ter župnij Dramlje, Ponikva, Črešnjice, Frankolovo in Nova Cerkev.

Izhodiščni mesti pohoda do cerkve sv. Uršule v Vodulah nad Dramljami v torek, 25. junija, sta bili v Novi Cerkvi (Frankolovo, Črešnjice, Brdce, Žička kartuzija) in Slom (Slomškova rojstna hiša, Ponikva). Pohodnikov je bilo 90, pri maši pa okoli 190.

Zaključna slovesnost je bila na Sveti Uršuli, kjer je bila najprej maša, potem pa še druženje ob lepo obnovljeni mežnariji.

Naša domovina Slovenija nam kot mati daje svoj dom

Somaševanje za domovino je vodil celjski upokojeni škof Stanislav Lipovšek, ki je izpostavil pomen blaženega škofa Antona Martina Slomška za Slovence in Cerkev.

Predsednik društva Slomškova romarska pot Viljem Kaučič je najprej vsem čestital ob dnevu državnosti in spomnil, da nam naša domovina Slovenija kot mati daje svoj dom, ker nas povezuje z istim materinim jezikom slovenščino ter da pot v svobodno in demokratično državo, v kateri sami odločamo o svoji usodi kot narodu, ni bila lahka in še vedno ni.


Somaševanje za domovino je vodil celjski upokojeni škof Stanislav Lipovšek.

»Danes vemo, da je bila iluzija pričakovati, da se bomo kot narod hlapcev, kar je že Cankar pri Slovencih grajal, čez noč spremenili v ponosen narod, ki zna ceniti zgodovinsko priložnost, ki nam je bila dana z ustanovitvijo lastne države.

Kot so se v dneh rešitve iz egiptovske sužnosti številni pritoževali in si želeli nazaj v sužnost, je tudi v naši domovini slišati žal tudi takšne glasove.

Desetletja zatiranja demokracije, svobode mišljenja, vere, narodnega ponosa so pustile velike rane, ki se celijo dolgo, za mnoge predolgo.«

Bodimo zavedni državljani

Spomnil je na Slomškove besede: »Bodite zavedni državljani, cenite svojo domovino, svoje korenine in slovenski jezik. Bodite ponosni na našo zgodovino in ne pustite se zavesti zlu, ki želi vse prikazovati kot slabo. Spoštujte se med seboj in poskušajte ohraniti zdravo jedro v sebi in okrog vas.


Cerkev sv. Uršule v Vodulah nad Dramljami

Bog ceni slovenski narod, njegovo potrpežljivost, razsodnost in mirnost. Majhni so lahko včasih večji kot veliki. To velja tudi za slovenski narod. Bog daj, da bi vanj vstopilo še več vere.«

Bodimo zato zavedni državljani, je dejal Viljem Kaučič, ki se zavedamo odgovornosti za svojo državo, ki cenimo in smo hvaležni za dar lastne države, ki ga številni, mnogo večji narodi na svetu niso dobili, ki znamo spoštovati neprecenljivo delo Slomška, Maistra, Malgaja in mnogih drugih narodnih buditeljev kot korenin slovenskega naroda. »Hkrati pa se učimo ob teh vrlih možeh in ženah našega naroda domoljubja, ter jih spoznajmo, da bomo vedeli, kaj so nam želeli sporočiti za nas ter za našo prihodnost.«

Marko Lorger, predsednik Planinskega društva Dramlje, ki je gostilo prireditev na Sveti Uršuli, je predstavil cerkev sv. Uršule, ki jo je vso poslikal slikar Franc Gornik, v njej so štirje oltarji in upodobitve 22 svetnikov.

Pot je speljana med kraji, ki so povezani s Slomškom

Soorganizator pohoda, ponkovski župnik dr. Alojz Kačičnik je za Družino pojasnil, da je pohod po Slomškovi romarski poti nastal v letu Slomškove beatifikacije, torej leta 1999.

Pot je speljana med kraji, ki so povezani s Slomškom. Vsakoletni pohod ob dnevu državnosti vključuje predvsem kraje iz Slomškovega otroštva in prvih let duhovništva: v Slomu je bil rojen in je tam odraščal, pogosto je zahajal v cerkev sv. Ožbalta in v domačo župnijsko cerkev na Ponikvi, večkrat je romal na Sv. Uršulo in tam še kot bogoslovec imel svojo prvo pridigo, z velikim spoštovanjem je opazoval starodavno žičko kartuzijo, v Brdcah pri Črešnjicah je bila domačija njegove matere, v Novi Cerkvi pa je bilo njegovo drugo službeno mesto.

Udeleženci pohoda so v veliki meri zavzeti Slomškovi častilci

Z obiskom teh krajev je vsak romar ali pohodnik povabljen, da odkrije, od kod je Slomšek prihajal in iz kakšnih okoliščin mu je uspelo narediti iz sebe trdnega vernika, pogumnega človeka, razgledanega učitelja in zanesljivega pastirja.


Cerkev sv. Uršule je lepo poslikal slikar Franc Gornik.

Ob dnevu državnosti nas še posebej močno nagovarjajo njegove misli o ljubezni do domovine in materinega jezika.

Župnik Kakičnik pove, da so udeleženci pohoda v veliki meri zavzeti Slomškovi častilci in prihajajo iz okoliških krajev, pa tudi iz drugih delov Slovenije. »Nekateri prav zaradi tega, ker je njihov kraj povezan s Slomškom, čutijo še toliko večjo pripadnost Slomšku. Nekateri pa se udeležijo tega pohoda, ker so navdušeni pohodniki in radi prehodijo del poti po naši prelepi domovini.«

Povzdigajte Slovencem bistre glave, naj bodo vrli sini Slave!

Pri Sveti Uršuli sem srečal tudi pobudnika romanja po Slomškovi poti Franca Zabukoška, ki se je posebej za Družino spomnil začetkov in nadaljevanja.

Dejal je, da se je kot pobudnik tega romanja po Slomškovi poti leta 1999 oprl na Slomškovo pesnitev Slovo solčavskim planinam, ki je neke vrste gorniška oporoka Slovencem in dokaz Slomškovega poznavanja duše Slovencev. Ta pesnitev je bila spodbuda za idejo Slomškove poti v letu beatifikacije škofa Slomška za blaženega.

Slomškova pot v štirih etapah od Bizeljskega do Nove Cerkve je nastajala do leta 2002, ko je dr. Stanko Klinar v sodelovanju z organizatorji napisal priročnik za pešpotnike in ga je izdala Mohorjeva družba iz Celja.

Franc Zabukošek

Organizacijo je vodil Gorniški klub Savinjske doline, ki se je naslonil na misli škofa Slomška iz pesnitve Slovo solčavskim planinam:

»Z Bogom hčere stare matere, mogočne Slave: košata Raduha, visoka Ojstrica, gorata Rinka in zobata Olševa! Povzdigajte Slovencem bistre glave, naj bodo vrli sini Slave!«

Tako je sodelovanje pri organizaciji vsakoletnih romanj po poti z škofijo Maribor, Mohorjevo družbo Celje, občinami ob poti in planinskimi društvi teklo do leta 2006.

Pot v čast škofa Slomška in slovenskega naroda

»Leta 2005 je projekt podprl EZ sklad Interreg, da ga v partnerstvu ustvarimo do Maribora, seveda preko Celovca in Št. Andraža preko Golovice in Kozjaških mejnih planin.«

Dejal je, da so leta 2007 kanoniki iz škofije Maribor prekinili sodelovanje z Društvom prijateljev Slomškove poti in tako onemogočili nadaljnji razvoj Slomškove poti.

Takrat so začeli svojo Slomškovo romarsko pot in ustanovili Društvo Slomškova romarska pot, ki je nadaljevala vsakoletno romanje po etapi Ponikva–Slom–Nova Cerkev pod okriljem nove znamke.

»Trenutno sta v veljavi oba znaka in naša želja je, da se ustvari sodelovanje na temelju 'Slomškove poti' in vodnika, ki ga je napisal ugleden potopisec dr. Stanko Klinar.«

Kot je še dejal, je Slomškova (romarska) pot delo škofa Slomška in Slovenci smo dolžni v sodelovanju razviti ta projekt v celoti, da bo nastala slovenska Slomškova romarska pot po postajah delovanja škofa Slomška ter bo v čast škofa Slomška in slovenskega naroda, ki bo s tem potrdil Slomškovo svetništvo.

Fotografije: Ivo Žajdela