Pogreb kraljice Elizabete II.: »Ljudje, ki radi služijo, so redki na vseh področjih življenja«
Pogreb kraljice Elizabete II.: »Ljudje, ki radi služijo, so redki na vseh področjih življenja«
Krsto s posmrtnimi ostanki 96-letne monarhinje, ki je junija letos obhajala 70 let na britanskem prestolu, so v slovesnem sprevodu iz poslopja parlamenta pospremili v Westminstrsko opatijo, kjer so se že vse dopoldne zbirali povabljeni gostje. Kraljičin pogreb je eno največjih srečanj predstavnikov kraljevih družin in politikov z vsega sveta v Združenem kraljestvu v zadnjih desetletjih: udeležilo se ga je okoli 2.000 visokih gostov, vključno s približno 500 predsedniki, premierji in člani tujih kraljevih družin. Med njimi so bili predsednika ZDA in Francije Joe Biden in Emmanuel Macron, ukrajinska prva dama Olena Zelenska, pogreba se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor.
Kraljica Elizabeta II. je v Westminstrski opatiji doživela pomembne življenjske prelomnice.
Žalne slovesnosti so se poleg članov kraljeve družine udeležili tudi številni kraljičini prijatelji in dvorjani.
Kraljica Elizabeta II. je v Westminstrski opatiji doživela pomembne življenjske prelomnice: med drugim se je tam novembra leta 1947 poročila s princem Filipom, šest let pozneje, junija 1953, pa so v opatiji priredili slovesno kronanje mlade monarhinje.
Nadškof Welby: svojo zvestobo Bogu je izrekla, preden je kdor koli izrekel zvestobo njej
V današnjem sprevodu so za krsto stopali štirje kraljičini otroci na čelu s kraljem Karlom III. ter kraljeva sinova, princa William in Harry. V opatiji so se procesiji pridružili še nekateri drugi ožji člani kraljeve družine, med njimi tudi starejša otroka prestolonaslednika princa Williama, devetletni princ George in sedemletna princesa Charlotte.
Med žalno slovesnostjo je drugo berilo prebrala nova britanska premierka Liz Truss.
Žalno bogoslužje je vodil dekan Westminstrske opatije dr. David Hoyle, drugo berilo pa je prebrala nova britanska premierka Liz Truss. Pridigo je pripravil anglikanski primas canterburyjski nadškof Justin Welby, ki je v uvodu spomnil, kako je Elizabeta II. pred kronanjem »prav tam pri glavnem oltarju« izrekla svojo zvestobo Bogu, »preden je kdor koli izrekel zvestobo njej«. Njeno 70-letno služenje je temeljilo na tem, da je sledila Kristusu, samemu Bogu, ki je dejal, da »ni prišel, da bi mu služili, ampak da bi sam služil«.
Ljudje, ki radi služijo, so redki na vseh področjih življenja, je dejal nadškof Welby, še redkejši so takšni ljudje na vodilnih položajih: »V vseh primerih pa bodo tisti, ki služijo, ljubljeni in se jih bomo spominjali, ko bodo tisti, ki se oklepajo moči in privilegijev, že zdavnaj pozabljeni.« Po besedah anglikanskega primasa se je pokojna kraljica Elizabeta II. s svojim zgledom dotaknila številnih življenj. Zbrane je povabil k molitvi za kraljičino družino, »ki žaluje kot vsaka družina na pogrebu«, vključno s številnimi družinami po svetu, ki so pred kratkim izgubile svojca, vendar to počne na očeh vsega sveta: »Naj Bog ozdravi njihovo žalost, vrzel, ki je ostala v njihovem življenju, pa naj bo zaznamovana s spomini na veselje in življenje.«
Znova se bomo srečali.
Na koncu je spomnil na kraljičine besede iz obdobja vsesplošnega zaprtja med koronaepidemijo, ko je monarhinja enega svojih nagovorov zaključila s stavkom: »Znova se bomo srečali.« To so, tako anglikanski primas, besede krščanskega upanja, gotovo pričakovanje nečesa, kar še ni vidno: »Vsi, ki sledijo kraljičinemu zgledu ter navdihu zaupanja in vere v Boga, lahko skupaj z njo rečejo: 'Znova se bomo srečali.'«
Eno od molitev med bogoslužjem je izrekel tudi katoliški nadškof Westminstra kardinal Vincent Nichols, ki se je zahvalil »za zavezanost kraljice Elizabete Skupnosti držav v času njenega vladanja, za njeno služenje in predanost njenim narodom ter za bogate vezi enotnosti in medsebojne podpore, ki jih je ohranjala«.
Cvetje iz vrtov Buckinghamske palače, Windsorskega gradu in kraljevega podeželskega posestva Highgrove
Med današnjim obredom sta pela združena zbora Westminstrske opatije in Kraljeve kapele: pevci so med drugim izvedli hvalnico, ki temelji na Psalmu 23, Gospod je moj pastir, ki so jo peli tudi na poroki tedanje prestolonaslednice Elizabete s Philipom Mountbattnom.
Krsta s kraljičinimi posmrtnimi ostanki je bila poleg krone s skoraj 3.000 dragocenimi kamni okrašena z vencem, narejenim na željo njenega sina Karla III.: cvetje izvira iz vrtov Buckinghamske palače in Windsorskega gradu, pa tudi iz kraljevega podeželskega posestva Highgrove.
Kraljica Elizabeta bo pokopana v družinski grobnici v kapeli sv. Jurija na Windsorskem gradu.
Po žalni slovesnosti v Westminstrski opatiji se je pogrebni sprevod odpravil na zadnjo pot po ulicah Londona. Po slovesu v Londonu so se od kraljice Elizabete II. poslovili še v Windsorju. Krsta z njenimi posmrtnimi ostanki je po sprevodu po okoliških ulicah prispela na Windsorski grad, kjer so se člani kraljeve družine in več sto drugih povabljencev zbrali na bogoslužju v kapeli sv. Jurija, kjer v družinski grobnici počiva tudi njen soprog princ Filip.
Zvečer, predvidoma okoli 20.30 po srednjeevropskem času, bodo Elizabeto II. v ožjem družinskem krogu pokopali v spominski kapeli Jurija VI.