Papež Benedikt XVI. je pri avdienci leta 2010 izpostavil izredni pomen križa v evropski kulturi. »Tudi neverni lahko ob pogledu na križanega Jezusa poglobijo razumevanje za človekovo dostojanstvo in vrednost človeškega življenja,« je poudaril sveti oče. Križ je po njegovem mnenju obogatitev tudi za tiste ljudi, ki so se oddaljili od Cerkve.

O prvih kristjanih je Tertulijan zapisal, da so se pokrižali: »Pri vsakem koraku, ko gremo iz hiše ali ko pridemo nazaj, ko se oblačimo, obuvamo, ko jemo, ko luč prižigamo, ko hodimo spat, ko vstajamo: pri vsakem dejanju zaznamujemo čelo s križem.« Narediti križ pomeni, da naredimo znamenje, s katerim pokažemo svojo identiteto. To je izraz naše vere, tega, kar smo in komur pripadamo. To je tudi naša dolžnost: oznanjati »prilično in neprilično«. V sodobni sekularizirani družbi, kjer se hoče verovanje čimbolj getoizirati oziroma izriniti iz vsakdanjega življenja in pričevanja, smo kristjani še toliko bolj povabljeni, da ne zanema...