»Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, poklon vlade Čebinam in sveže zanikanje vojne za Slovenijo so dejstva, ki so v nasprotju z duhom in dosežki slovenske osamosvojitve. To početje levice zamegljuje razlikovanje med vrednotami slovenskega nedemokratičnega režima pred osamosvojitvijo in demokratične dobe po njej.«

Tako je v vabilu zapisalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki zato vidi potrebo, da z omizjem visoko kompetentnih sogovornikov osvetli temeljne vrednote našega ustavnega reda pa tudi razlike z nedemokratičnim režimom, ki smo se mu odpovedali z osamosvojitvijo. V duhu razlikovanja »med Poljčami in Čebinami« je prav, da se ponovno zavemo, zakaj je Ustavno sodišče pred leti zavrnilo predlog poimenovanja ceste s Titovim imenom v Ljubljani.

Sistematično omalovaževanje, celo zanikanje, temeljnih narodnih vrednot

Najprej, v VSO so dvakrat uporabili termin osamosvojitev, čeprav se iz konteksta jasno vidi, da je tema povezana z drugim izjemno pomembnim terminom, z demokratizacijo leta 1990. Brez te demokratizacije tudi osamosvojitve (več kot eno leto pozneje) ne bi bilo. Namreč, danes je vsesplošno v uporabi ta »zamenjava« teh dveh za Slovence izjemno pomembnih pojmov.

Na pogovornem omizju Med Poljčami in Čebinami so nastopili nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek, profesor, pravnik in sodnik Ustavnega sodišča ddr. Klemen Jaklič, predsednik Državnega zbora med letoma 1996 in 2000 dr. Janez Podobnik ter predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik VSO Lojze Peterle.

Kot je uvodoma izpostavil gostitelj Lojze Peterle, je ugledne goste, ustavne sodnike in parlamentarca, za sogovornike povabil zaradi sistematičnega omalovaževanja, celo zanikanja, temeljnih narodnih vrednot, demokratizacije, osamosvojitve in preloma z nedemokratičnim komunističnim režimom.

Spomnil je, da Jožetu Pučniku niso dopustili pogreba z državniškimi častmi, nedavno pa nosilcu totalitarnega režima (Janezu Zemljariču) so. Opozoril je tudi, da danes mladi ne vedo, zakaj je prišlo do osamosvojitve Slovenije.

Glasovnica za plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Da nekdo to relativizira, »je prav neverjetno«

Dr. Ernest Petrič je poudaril, da smo Slovenci leta 1990 in 1991, z demokratizacijo in osamosvojitvijo, prvič dobili »usodo« v svoje roke, nikoli prej je nismo imeli. »Preseneča me, da se na Slovenskem tako malo zavedajo, kako veličastno je obdobje osamosvojitve, ko se je prvič v tisočletni zgodovini zgodil čudež in smo doživeli osamosvojitev. Prvič smo dobili usodo v svoje roke, da sami odločamo o sebi. To se je zgodilo po naši zaslugi in zaradi okoliščin, ki so bile takrat.« Da nekdo to relativizira, »je prav neverjetno«. Dodal je, da si v času, ko bi morali biti kreativni, težko zamislimo, da se to dogaja.

Komunizem je bil leta 1990 sistemsko, normativno na ustavni in politični ravni ukinjen

Tudi dr. Peter Jambrek je bil povsem jasen in je spomnil, da je bil tisti ustavni in politični sistem, ki je vladal v Sloveniji pred aprilom 1990, »od tega datuma sistemsko, normativno na ustavni in politični ravni ukinjen. Ukinile so ga prve poštene pluralne volitve leta 1990, ukinila ga je je temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki je bila sprejeta na podlagi plebiscita iz decembra 1990, potem je bilo vse skupaj zaokroženo s sprejetjem ustave decembra 1990.«

Dejal je, da je bila vsa ta ustavna identiteta skozi devetdeseta leta utrjevana in konkretizirana s številnimi sodbami ustavnega sodišča, ki sta jih avtorja Dovžan in Tekavec strnila v knjigo, kjer gre za več kot 100 sodb in ima naslov Temne strani slovenske pravne preteklosti v luči slovenske ustave.

Peter Jambrek. FOTO: Ivo Žajdela

Gre za poskus legitimiranja nedemokratičnega sistema

»Ustavno sodišče je še do nedavnega delovalo in sledilo tej logiki poskusa za trajno preprečiti kakršnokoli soglašanje ali celo izvajanje ukrepov, ki so bili značilni za totalitarne režime,« je dejal dr. Jambrek in dodal: »Za nas, ki smo tu iz časov osamosvajanja, se dogajajo res zanimive stvari, kot so vojaške časti pri pogrebu znamenitega častilca oblasti totalitarnega sistema /šefa Udbe Janeza Zemljariča/ ali pa nastop članice vlade /Aste Vrečko/ na proslavi /na Čebinah/ ustanovitve neke totalitarne organizacije, ki je odgovorna /za sistematično kršenje človekovih pravic/ na ozemlju RS od leta 1941 do leta 1990. So ti dogodki protiustavni?

Gre za poskus legitimiranja nekega sistema, ko Partija ni imela le oblasti, temveč tudi ves denar. Gre za vzpostavitev starega sistema, ko je centralni komite uporabljal tudi denar po lastni presoji.«

Klemen Jaklič: debata o svobodni, demokratični družbi

Ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je dejal, da je zanj to debata o svobodni, demokratični družbi. Mi niso prva demokracija na svetu. Države pred nami so šle to pot. To pomeni ustavna sodišča, vrhovna sodišča po svetu so izdelala podrobneje razne kriterije, vsebine, ki so nujni za obstoj demokratične družbe. Ena teh vsebin je prelom oziroma nasprotje totalitarnemu režimu. Z osamosvojitvijo smo prišli do tega, vsaj na deklarativni ravni, vrata so se odprla. To pa je potrebno tudi izvršiti, to je proces. Ta pa potrebuje desetletja ali več.

Klemen Jaklič. FOTO: Ivo Žajdela

Delu državljanov so hudo kratili človekove pravice

»Svobodna demokratična družba med številnimi drugimi predpogoji zahteva enotnost državljank in državljanov glede tega, da eden drugemu priznavamo osnovne človekove pravice, to je svoboda vsakega posameznika, ki je enaka svobodi drugega, in pa demokratičnost – da imamo svobodne, poštene volitve,« je poudaril Jaklič in dodal, da je to »v nasprotju s tem, da velik del državljank in državljanov daje veljavo vzorcem in osebnostim, ki so delu državljanov hudo kratile človekove pravice. Nekateri ti predstavniki, ki so hudo trpeli pod prejšnjim režimom, še živijo med nami, prav tako njihovi potomci. Vse to je preblizu, da bi lahko pustili glorifikacijo osebnosti ali pa vzorcev prejšnjega sistema.«

Klemen Jaklič: »Žal nismo niti svobodna niti demokratična družba«

Za Jakliča sta ta dva sistema (totalitarizem in demokracija) nezdružljiva. Zato mu je povsem razumljiva ustavna odločitev o prepovedi poimenovanja Titove ceste v Ljubljani, ker je tukaj država tista, ki daje veljavo totalitarnim osebnostim in vzorcem.

Opozarja, da pri nas tega še nismo ponotranjili. »Nisem več prepričan, da ta primer še velja za precedens za druge primere. To smo lahko videli v primeru občine Radenci. Prav tako smo imeli primer politične stranke in aktov politične stranke, konkretno, pokloni pred Kidričevim spomenikom. In to na državni ravni ob medijskem pompu. Odločitev ustavnega sodišča o tem je bila diametralno nasprotna z mojo. Slišal sem stavek, češ to je bila prva sestava, ko še niso poznali ustavnega prava.«

Zato je zanj sestava ustavnega sodišča pomembna. Želi si, da bo nekoč sestava ustavnega sodišča takšna, da bomo demokratična družba. »Žal nismo niti svobodna niti demokratična družba.«

Janez Podobnik in Peter Jambrek. FOTO: Ivo Žajdela

Družba ali nacija naj ponotranji ustavne vrednote

Janez Podobnik je govoril o pomenu parlamenta(rizma). Dejal je, da gre pri sedanjem omalovaževanju osamosvojitve in demokratičnih postulatov (muzej slovenske osamosvojitve in slavljenje Čebin) za vrednote slovenske ustave. »Prepričan sem, da je bistvo ustavnega patriotizma v tem, da družba ali nacija ponotranji ustavne vrednote. O tej temi je pred nekaj leti govoril Jan Zobec na Višarjah, ko je govoril o temi Tri Slovenije, ena identiteta.«