Pogovorni večer o srednjeveškem nemškem mistiku Taulerju
Pogovorni večer o srednjeveškem nemškem mistiku Taulerju
Dr. Milosav Gudović (predstavnik IPKI-ja) je spregovoril o »notranjem človeku pri Janezu Taulerju«, Jernej Leva (z Univerze v Mariboru) o »duhovnem uboštvu pri Janezu Taulerju« in dr. Alen Širca (z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Univerzi v Ljubljani ter glavni urednik KUD-a Logos) o »percepciji Taulerja«. Dogodek je povezoval dr. Robert Kralj. Po referatih je sledil pogovor med referenti in s poslušalci.
Kot so zapisali na svoji spletni strani, Kulturno umetniško društvo Logos od leta 2001 deluje predvsem na področju založništva (izdajanje knjig in e-knjig ter spletne revije). Založba KUD Logos spada po mnenju kritikov med najpomembnejše izdajatelje knjig s področja humanistike pri nas. V svoje knjižne zbirke uvršča vrhunska dela s področja filozofije, religije, teologije in leposlovja za zahtevnejše bralce. Poleg tega pa je društvo s svojimi aktivnostmi (simpoziji, pogovorni večeri, razstave) prisoten tudi širše v kulturno-umetniškem in literarnem prostoru.
Po besedah urednika Širca izdani knjigi – prevedena dva zvezka v razmiku treh štirih let vsebujeta okoli 80 pridig, ki jih je ugledni dominikanec in nemški mistik Tauler govoril laikom in redovnim skupnostim svojega časa, a je dandanes premalo znan. Če pogledamo zgodovino, pa je njegov vpliv neverjetno velik. Gre za temeljno figuro zahodne duhovnosti. Bil je dominikanec iz začetka, prve polovice 14. stoletja, doma iz Strasbourga.
Kot pridigar pravzaprav ni nič napisal, to, kar imamo, so nekakšni stenografski zapisi njegovih poslušalcev in poslušalk. Njegov jezik je zelo bogat, berljiv, praktičen, zanimiv tudi za današnjega bralca. Že hitro doživi izdaje v evropskem tisku, v NUK-u imamo kölnsko izdajo, pa inkunabulo Taulerja v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, morda tudi minoritskem samostanu.
Predstavljal je avtoriteto mistike vse do španskega mistika Janeza od Križa. Študije so pokazale, da je vplival nanj. Ta je govoril, da gre pravzaprav vsaka duhovnost skozi izkustvo, preizkušnjo noči. Zelo ga cenijo protestanti, zlasti mladi Luter, ki se je zelo zanimal za mistiko, medtem ko je stari Luter vse to zavrnil oz. ima za sanjaštvo.
Generacija za generacijo se je navduševala za globokimi Taulerjevimi teksti. V bistvu se je za njim, v ozadju bralo tudi mojstra Eckharta. Prodrl je v Italijo, konec 18. stoletja ga odkrijejo pietisti, berejo vsi veliki mojstri filozofije idealizma, do konca 19. stoletja vsak pozna Taulerja. Škoda, da nimamo do danes resne teksto kritične izdaje teh besedil. Želja je, da postane s slovenskim prevodom to delo aktualno, ime bolj prepoznano in zveneče.
Skratka, Tauler (ok. 1300–1361) velja poleg Mojstra Eckharta (ok. 1260–ok. 1328) in Henrika Suzoja (ok. 1298–1366) za enega najpomembnejših predstavnikov t. i. nemške oz. rensko flamske mistike, poznosrednjeveške mistične šole meniškega reda dominikancev, ki je svoj razcvet doživela v 13. in 14. stoletju.