Osrednji gost založbe Družina na Slovenskem knjižnem sejmu bo češki ekonomist Tomáš Sedláček, avtor svetovne knjižne uspešnice Ekonomija dobrega in zla, ki bo predstavljena na sejmu in bo izšla pri založbi Družina tudi v slovenskem jeziku.

Vabimo vas, da se pridružite pogovoru, ki bo v četrtek, 27. novembra, ob 16. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, in spoznate enega najbolj prodornih evropskih ekonomistov. S Tomášem Sedláčkom se bo pogovarjala mag. Marjana Kos.

Ekonomist, predavatelj, gospodarski svetovalec predsednika Václava Havla

Tomáš Sedláček je češki ekonomist, univerzitetni predavatelj in glavni makroekonomski strateg banke Československá obchodní banka (ČSOB). Leta 2001 je na Karlovi univerzi v Pragi doktoriral iz filozofije. Pozneje je študiral ekonomijo na univerzi Yale v ZDA. Leta 2006 so ga na tej univerzi, katere štipendist je, uvrstili med pet najperspektivnejših mladih ekonomistov na ameriških tleh. Že pri 24 letih je postal gospodarski svetovalec predsednika Václava Havla, potem pa je delal kot svetovalec finančnega ministra Bohuslava Sobotke. Bil pa je tudi član Nacionalnega gospodarskega sveta. Zdaj predava o filozofiji in ekonomiji, zgodovini ekonomskih teorij in aktualnem gospodarskem stanju na fakulteti socialnih ved v Pragi, gostuje pa tudi na drugih univerzah.

Njegov oče je delal kot predstavnik češkega letalskega državnega podjetja, zato se je družina morala seliti. Tomaš Sedláček je tako štiri leta živel na Finskem, pet pa na Danskem, kjer je obiskoval mednarodno šolo z angleškim učnim jezikom.

Ekonomija dobrega in zla

Njegova najbolj prodajana in večkrat nagrajena knjiga Ekonomija dobrega in zla je bila prevedena v več kot 15 jezikov, med njimi so nemščina, poljščina in celo kitajščina, izdala jo je tudi založba Oxford University Press. Uvodno besedo je napisal Václav Havel.

V knjigi Ekonomija dobrega in zla Tomáš Sedláček razlaga ekonomska vprašanja skozi zgodovino vse od Epa o Gilgamešu do krize na Wall Streetu, na kar nakazuje tudi podnaslov knjige. Že po tem lahko sklepamo, da je Sedláček svoja v razmišljanja vpletel več kot le borzo in poslovne načrte. Svoj prostor razširja tudi z idejami iz filozofije, mitov, religije, antropologije in celo umetnosti. Obravnava tisočletno zgodovino, ki vključuje že omenjen Ep o Gilgamešu, Staro zavezo in začetek krščanstva, Descartesa in Adama Smitha, v sodobnem času pa tudi filme, kot sta Klub golih pesti in Matrica.

Tomaš Sedláček ekonomije ne razume le kot stroge teorije brez duše, temveč kot del kulturnega, civiliziranega sveta, ki ima svoje vrednote. Po njegovem mnenju ekonomska veda ne bi smela temeljiti le na abstraktnem matematičnem modelu, ampak tudi na družbenih vrednotah. V knjigi Ekonomija dobrega in zla med drugim razmišlja, kako sodobna ekonomija paradoksalno uporablja Jezusova načela, saj je tudi v Svetem pismu našel veliko skupnega z ekonomijo: »Sveto pismo in ekonomija sta veliko bolj prepletena, kot bi si morda mislili. Od tridesetih Jezusovih prilik v Novi zavezi jih je devetnajst (!) postavljenih v ekonomski ali socialni okvir: prilika o izgubljeni drahmi; o talentih, zaradi katerih Jezus kara služabnika, ker ni 'dal mojega denarja menjalcem'; o krivičnem oskrbniku; o delavcih v vinogradu; o dveh dolžnikih; o nespametnem bogatašu, ...« je zapisal v knjigi, pozneje pa ugotavlja še, da so socialne teme druga najpogostejša tema v Svetem pismu, največkrat se z njimi ukvarja evangelist Luka. Že beseda evangelij v sebi ne skriva le veselega sporočila, temveč po Sedláčkovem mnenju tudi »napitnino za prineseno dobro sporočilo (recimo o nepričakovani zmagi)«.

Tomaš Sedláček je leta 2009 za knjigo prejel nagrado wald press, leta 2012 pa je bila na knjižnem sejmu v Frankfurtu razglašena za najboljšo knjigo o ekonomiji v Nemčiji, nagradila jo je tudi narodna poljska banka. Največji nemški gospodarski časopis Handelsblatt jo je uvrstil med 100 najpomembnejših knjig, ki so izšle do zdaj.