Nekatere teme smo v prispevku na našem spletnem portalu že izpostavili: sveti oče je spregovoril o govoricah, da odstopa s papeškega položaja, o svojem zdravju, o odloku, ki omejuje obhajanje tradicionalnih bogoslužij in je med nekaterimi verniki dvignil precej prahu, pa o odnosih med Svetim sedežem in Kitajsko, o razmerah v Afganistanu, sinodalni poti v Nemčiji in obisku nekaterih evropskih držav v bližnji prihodnosti.

V drugem delu prispevka predstavljamo papeževe odgovore na vprašanja o vatikanskem finančnem škandalu in sojenju kardinalu Becciuju, o perečem vprašanju spolnih zlorab ter o evtanaziji in splavu, kot so jih povzeli na spletnem portalu Crux.

»Na prvi pogled se zdi, da gre za korupcijo«

Papež je o sojenju proti kardinalu Angelu Becciuju in nekaterim drugim vatikanskim zaposlenim povedal, kako se »vsaj na prvi pogled zdi, da gre za korupcijo«, ob tem pa pojasnil, da je »korupcija bolezen, ki se vedno znova ponavlja«. Prepričan pa je, da je bil dosežen že velik napredek v delovanju vatikanskega pravosodja.

Z vsem srcem upam, da je kardinal Becciu nedolžen.

Trenutni sodni proces se je po Frančiškovih besedah začel »s pritožbo dveh zaposlenih v Vatikanu, ki sta opazila nepravilnosti na svojih položajih. Pritožila sta se in me vprašala za nasvet.« Poslal ju je k tožilcem, na pritožbo pa je pod njuni imeni dodal še svoj podpis, da je bilo jasno: »Tako se dela, ne bojim se preglednosti ali resnice. Včasih boli, zelo, toda resnica je tista, ki nas bo osvobodila.«

O kardinalu Becciuju je papež dejal, da mu bodo »sodili v skladu z vatikanskimi zakoni« in dodal: »Z vsem srcem upam, da je nedolžen. Bil je moj sodelavec in mi je veliko pomagal. Je človek, ki ga zelo cenim in želim si, da bi se stvari dobro obrnile. Predvidevam, da je nedolžen, poleg tega pa si želim, da bi se zanj dobro izšlo. Toda sodnik je tisti, ki bo odločil.«

O krizi spolnih zlorab v Cerkvi

Razpravo o škandalih glede spolnih zlorab mladoletnih s strani duhovnikov je papež začel s pohvalo bostonskemu kardinalu Seanu O’Malleyu, ki je po njegovih besedah od vsega začetka pogumno deloval na področju preprečevanja in odkrivanja zlorab v Cerkvi. Ustanovitev komisije za zaščito mladoletnih je bila kardinalova zamisel, v delovno telo pa so k sodelovanju pritegnili številne vrhunske izvedence za to področje iz različnih držav.

Spregovoril je tudi o svojem spornem nagovoru iz leta 2019 ob koncu izrednega vrha o krizi spolnih zlorab v Rimu, v katerem je za krizo obtožil hudiča ter navedel statistične podatke, kako razširjen je pojav zlorab mladoletnih v celotni družbi.

Snemanje otroške pornografije je hudičevo dejanje. Tega ni mogoče pojasniti brez navzočnosti hudiča.

»Nekdo je dejal: 'na koncu dneva je papež izjavil, da je to problem vseh, obtožil je hudiča in si tako umil roke',« je Frančišek povedal v pogovoru za špansko televizijo. »Seveda krivim hudiča, kot hujskača. Obtoževal sem ga tudi, ko sem govoril o otroški pornografiji. Dejal sem, da je zloraba dečka za snemanje otroške pornografije hudičevo dejanje. Tega ni mogoče pojasniti brez navzočnosti hudiča.«

»Zdi se mi, da dobro delajo,« je nadaljeval sveti oče. »Doslej je bil storjen že velik napredek in še vedno se dogaja. Gre pa za globalen, resen preoblem. Včasih se sprašujem, kako lahko nekatere vlade dopuščajo produkcijo otroške pornografije. Naj ne govorijo, da ničesar ne vedo o tem. Dandanes, ob vseh obveščevalnih službah, se ve vse. Vlada natančno ve, kdo v njeni državi snema otroško pornografijo. Zame je to ena najstrašljivejših stvari, kar sem jih kdaj videl.«

Evtanazija, splav in kultura odmetavanja

Papež Frančišek je odgovarjal tudi na vprašanje o legalizaciji evtanazije v Španiji v začetku letošnjega leta. Dejal je, da je legalizacija te prakse je znamenje kulture odmetavanja, ki je danes navzoča v sodobnih družbah: »Kar je neuporabno, se zavrže. Stari ljudje so odvečni, nadlega. Tudi neozdravljivo bolni, tudi nezaželeni otroci, ki jih pošljejo pošiljatelju, še preden se rodijo.«

Ta kultura odmetavanja pa ni zgolj problem zahodne družbe, temveč se dogaja tudi na »velikih azijskih obrobjih«, recimo položaj Rohinj, muslimanske narodnostne manjšine, ki jo že dolgo preganjajo v Mjanmarju in zavračajo v Bangladešu, do točke, da so danes »nomadi in zavrženi«. Ker se ne prilagodijo, niso nič vredni, je bil papež kritičen glede odnosa do te manjšine.

Ali je dovoljeno odstraniti človeško življenje, da bi rešili problem?

Dejal je še, da Evropa doživlja demografsko zimo, kajti »piramida se je obrnila«, vedno več je splavov, v ospredju vsega pa je dobiček. Glede splava pa je povedal: »Gre za življenje. Človeško življenje. Marsikdo reče: saj to še ni oseba. To je človeško življenje! In pred človeškim življenjem si zastavljam dve vprašanji: ali je dovoljeno odstraniti človeško življenje, da bi rešili problem? In drugo: ali je prav, da najamemo morilca in tako rešimo problem?«

Migracije, podnebje, Frančiškov epitaf …

Med pogovorom sta časnikar Carlos Herrera in papež večkrat skočila z ene teme na drugo in njun pogovor je bil na trenutke podoben igri namiznega tenisa.

Nekaj poglavitnih točk tega »podajanje žogice«:

• O hudiču, ki naj bi »tekal naokoli po Vatikanu«, je Frančišek dejal, da »hudič povsod teka naokoli, najbolj pa se bojim vljudnih hudičev«.
• O podnebnih spremembah: leta 2007, ko se je papež udeležil konference latinskoameriških škofov v brazilskem mestu Aparecida, še ni razumel, zakaj brazilski škofje govorijo o ohranjanju narave v povezavi z evangelizacijo. »Zdaj sem glede tega spreobrnjenec,« je pojasnil in dodal, da se ima namen udeležiti podnebne konference v Glasgowu v letošnji jeseni: »Moj nagovor je že v pripravi.«
• Glede migrantov je papež spregovoril o »štirih pogledih: sprejemanju, zaščiti, spodbujanju in vključevanju. Kar se tiče zadnjega: če jih sprejmeš in nato pozabiš nanje, jih ne vključiš v družbo, postanejo nevarni, saj se počutijo kot tujci.«
• O športu je Frančišek povedal, da šele zdaj počasi začenja »malce razumeti italijanski nogomet«, priznal je, da si ni ogledal nobene tekme latinskoameriškega pokala, ki ga je letos osvojila Argentina, in se izognil odgovoru na vprašanje o Lionelu Messiju, ki je letos zapustil špansko moštvo, za katerega je igral več let, in odšel v Francijo. Papež je le dejal, da sta za dobrega nogometaša potrebni dve stvari: človek mora poznati timsko delo in ne sme izgubiti ljubiteljskega duha: »Ko se ljubiteljski duh v športu izgubi, šport postane vse preveč skomercializiran.«
• O tem, kako si želi, da bi se ga ljudje spominjali, je Frančišek zelo natančen: 

Takšnega, kakršen sem: grešnik, ki si prizadeva delati dobro.