Repnje bodo od 29. aprila do 4. maja kraj mednarodenga srečanja uredništev revije Communio. O reviji in njenem poslanstvu smo se pogovarjali z urednikom revije dr. Antonom Štrukljem.

1. Komu je namenjena revija Communio in kakšna vprašanja odpira?

Kardinal Joseph Ratzinger je leta 1992 takole opisal program in cilj revije: "Communio mora v božji besedi najti odgovor na človekova vprašanja. To pomeni, da se ne sme zapirati v krog specialistov, ampak se mora obrniti k ljudem, ki iščejo in se resno sprašujejo o življenju, da bi se v pogovoru z njimi vedno na novo učili zaznavati luč besede. Reči smemo, da je naša revija misijonarska v polnem pomenu besede. Občestva z Bogom ne moremo živeti brez stvarne pozornosti do skupnosti ljudi. Zato etična in družbena razsežnost teološko spada k samemu bistvu občestva ali communio. Revija, ki si je zadala takšen program, se mora soočati tudi z velikimi etičnimi in družbenimi vprašanji časa. Ne sme delati politike, ampak mora osvetljevati vprašanja ekonomije in politike v luči Božje besede, biti mora kritična in vzgojna hkrati. Še vedno mi gori na srcu beseda, ki jo je ob ustanovitvi revije izrekel H. U. von Balthasar: 'Ne gre za priznanje in pohvalo, ampak za pogum, da se izpostavimo'. Ali smo imeli dovolj tega poguma? Ali smo v lačnem svetu res prinašali besedo vere na razumljiv način, ki gre do srca? Ali pa smo se raje zapirali v svoj krog?"

2. V katerih jezikih in državah izhaja in koliko bralcev ima po svetu?

Mednarodno katoliško revijo Communio so leta 1972 ustanovili Joseph Ratzinger, Hans Urs von Balthasar in Henri de Lubac. Bog je obilno blagoslovil to prizadevanje v službi cerkvenemu občestvu prek številnih jezikov in kultur, saj danes revija izhaja v 15 jezikih in deželah po svetu. V Sloveniji jo imamo že 24 let in smo prek nje seznanjeni in povezani z dogajanjem v Cerkvi in svetu. Prvih deset let je slovenska izdaja revije Communio izhajala v povezavi z jezuitsko revijo Kristjanova obzorja. Od leta 1999 izhaja pri Družini.

 3. Uredništva se srečujete na letnih srečanjih v različnih državah. Ali témo posameznih številk snujete skupaj, koliko iznajdljivosti oz. prostora ima vsako uredništvo glede na domače razmere?

Da, vsako leto imamo dve srečanji. Večje srečanje je spomladi. Traja pet dni. Vsako leto v drugi državi. Manjše, enodnevno srečanje je decembra. Zadnja leta nas vabi beneški patriarh in zdaj milanski nadškof kardinal Angelo Scola, ki predseduje mednarodnemu združenju. Prejšnja leta smo hodili v Köln in v Freiburg. Na svojih srečanjih izberemo in skrbno pripravimo posamezne zvezke. Po predhodnem dogovoru eno uredništvo opiše izbrano tematiko, nakaže naslove posameznih člankov. Sledi pogovor z dopolnili, nato izbira piscev. Dogovorjene članke je treba pravočasno posredovati vsem uredniškim odborom, ki poskrbijo za prevod in objavo. Poleg tega je seveda vsako uredništvo svobodno, da doda še svoja besedila o izbranem vprašanju ali tudi o čem drugem.

4. V čem kot urednik Communia vidite prednosti pri takem skupnem snovanju, delu?

Prednost takšnega sodelovanja je velika in dragocena, ker po tej poti našim bralcem posredujemo najboljša besedila, ki so jih napisali priznani strokovnjaki za posamezna področja. Pomembno je, da so v vsakem uredniškem odboru navzoči možje in žene, duhovniki in laiki, teologi in strokovnjaki za druga področja človeškega udejstvovanja, od umetnosti, kulture, knjižnosti do družbenih in pravnih ved, filozofije, naravoslovja in zdravstva.

Revija z imenom Communio mora ohranjati pozornost in čuječnost do vseh človekovih bivanjskih vprašanj. Tu je na prvem mestu govor o Bogu, o troedinem Bogu kot viru vsakega občestva, o njegovem razodetju v odrešenjski zgodovini, sredi katere je učlovečeni Sin, po katerem Bog prebiva med nami. Govoriti mora o Stvarniku in Odrešeniku, o človekovi bogopodobnosti in o grehu ljudi; pred očmi mora imeti človekovo poklicanost za večno srečo in življenje v Bogu in tako skupaj s teologijo razvijati antropologijo, ki sega do korenin našega bivanja. Prizadevati si mora, da v luči božje besede daje prave odgovore ljudem. Evropa in zlasti zahodni svet danes postaja poganski. A med današnjimi pogani je vendarle navzoča žeja in želja po Bogu.

 5. Kakšen je namen letošnjega večdnevnega srečanja konec aprila in prve dni maja v Repnjah in koga vse na srečanju pričakujete?

Letošnje srečanje v Sloveniji bo že tretje. Naši gostje radi pridejo k nam. Zanimajo se za arhitekta Jožeta Plečnika in občudujejo lepoto naše dežele. Svojo udeležbo je že prijavilo trideset oseb in sicer iz Italije, Nemčije, Švice, Francije, Portugalske, Hrvaške, Poljske, Češke, Madžarske, Nizozemske, Brazilije in Združenih držav Amerike.

 6. Na Blejskem otoku bo tudi tiskovna konferenca in priložnost, da se srečamo z različnimi uredništvi Communia. O čem bo tekla beseda?

Na tiskovni konferenci želimo predstaviti svoje delo in poslanstvo. Novinarji bodo imeli priložnost za vprašanja in pogovore z našimi gosti.

 7. Katerim vprašanjem se želite v prihodnje več posvečati?

Pripraviti želimo vsebino naslednjih zvezkov, ki bodo posvečeni zdravju, ubogim, razlagi očenaša. Udeleženci bodo za prihodnje obdobje predlagali nove teme, ki jih sprejmemo po pogovoru in glasovanju.

8. Kako bi na kratko označili poslanstvo Mednarodne katoliške revije Communio?

»Iz kakšnega razglednega stolpa se hoče naša nova revija ozirati v nepregleden vrvež današnjih svetovnonazorskih bojev in dajati usmerjajoče svetlobne znake?« Tako se je vprašal Hans Urs von Balthasar v svojem programskem članku. Na koncu je zapisal: »Poskusili bomo z revijo 'Communio'. Ne bomo govorili iz zasede, iz kapitalistične posesti 'verskih resnic'. Kristus – Resnica najprej razgali nas same. Pošilja nas kakor jagnjeta med volkove. Ne gre za pohvalo, ampak kljub vsemu za pogum, da se izpostavimo. Ljudje stopajo v občestvo, če se ne bojijo in ne sramujejo, da so drug pred drugim izpostavljeni. Tam apostolov stavek ni prazno protislovje: 'Kadar sem slaboten, takrat sem močan' (2 Kor 12,10)«.

Izraz communio pomeni občestvo in  posrečeno povzema vesoljno poslanstvo Cerkve, ki je navsezadnje v tem, da vsem ljudem z besedo in zakramenti posreduje deležnost pri troedinem božjem življenju. Prav na to skrivnost in poslanstvo Cerkve v luči in moči svete ter nerazdeljive Trojice je pokazal drugi vatikanski koncil, ki je bil na poseben način koncil Svetega Duha.

Hans Urs von Balthasar je na srečanju uredniških odborov na Poljskem leta 1989 sestavil naslednjo molitev za Communio (Prière pour “Communio”), ki jedrnato izraža poslanstvo te revije:
Gospod, naš Bog,
tvoje troedino življenje je večno občestvo v tebi.
Deležnost pri tem življenju, ki nam ga podarjaš po
Kristusovem žrtvovanem telesu, je tudi občestvo.
Tvoja Cerkev živi in deluje
samo v moči tega občestva.
Zahvaljujemo se ti, Gospod, da si tako obilno 
blagoslovil naše skupno prizadevanje 
v službi tvojega občestva.
Zahvaljujemo se ti, da nam tvoj Sveti Duh 
pomaga varovati cerkveno edinost med nami
in jo razširjati prek številnih dežel in kultur.
Vemo, da brez tvojega Duha naše delo
ne bi moglo preživeti.
Ne dopusti, da bi človeška nečimrnost
popačila naše pričevanje.
Daj nam ponižnost duhovnega človeka,
o katerem tvoj apostol pravi, da more vse prav presojati,
ker ga vodi Kristusov Duh in ne njegov lastni duh.
Podeli nam milost, da že tu na zemlji vsaj malo uresničimo
večno občestvo svetih z Marijo v svojem središču.
Za vse to prosimo tvojega troedinega blagoslova. Amen.