Kardinal Jean-Claude Hollerich je globoko pretresen zaradi velikega požara v begunskem taborišču Moria na grškem otoku Lesbos. Luksemburški nadškof in predsednik Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (ComECE) je v pogovoru za Radio Vatikan bogatejše evropske države pozval, naj končno prevzamejo svojo odgovornost do beguncev.

Begunsko taborišče na grškem otoku Lesbos, ki ga je leta 2016 obiskal tudi papež Frančišek, je v noči na sredo pogorelo do tal. Vzrok požara zaenkrat še ni znan, gasilci so naslednji dan ogenj ukrotili. Kardinal Hollerich je prepričan, da bo imela katastrofa posledice za vso Evropo.

»Mislim, da tisto, kar tam gori ali je zgorelo, ni le Moria, begunsko taborišče, temveč upanje ljudi, to je pogorelo. Tudi človečnosti Evrope ni več, izginilo je izročilo humanizma, krščanstva. Že ko sva s kardinalom Krajewskim na željo svetega očeta obiskala taborišče in se pogovarjala z ljudmi, sva opazila: nimajo več upanja. Izgubili so vse upanje, obupani so, ne vedo več, kaj naj storijo. Požar se mi zdi le zunanji izraz vsega tega brezupa.«

Dejanja namesto obljub

Kardinal Hollerich je dejal, da je kot predsednik ComECE hvaležen za vse, kar je Evropska zveza doslej izjavila ob tem katastrofalnem požaru in grški vladi zagotovila pomoč za vse prizadete, tudi v obliki premestitve.

»Toda zdi se mi, da to več ne zadošča. Prevzeti moramo svojo odgovornost kot soljudje. To pomeni, da vse države, ki so privolile, da sprejmejo otroke in bone, s tem iz kakršnih koli razlogov več ne odlašajo. To bi morale zdaj dokončno storiti. Prepričan sem tudi, da mora Cerkev ukrepati. Skupnost sv. Egidija je zelo navzoča, njeni člani so s pomočjo humanitarnih koridorjev že veliko ljudi prepeljali v Italijo. In če uboga Italija lahko sprejme vse te ljudi, ne razumem, kako to, da države, ki jih je koronakriza manj prizadela, ne bi mogle prispevati svoje pomoči.«

Evropi grozi izguba človečnosti

Če Evropa ne bo pohitela, se bodo razmere beguncev na obrobjih celine še naprej slabšale, meni kardinal Hollerich. »Mislim, da so mnoge države pripravljene prisluhniti skrajni desnici, ki zavrača sprejem kakršnih koli beguncev,« je pojasnil cerkveni dostojanstvenik. »To Evropo vodi v nečlovečnost, vsi skupaj izgubljamo smisel za človečnost.« Tudi Cerkev je v tem trenutku precej zaprta vase. Evropske škofije, tudi njegova v Luksemburgu, so zaradi koronakrize izgubile veliko denarja, priznava kardinal. Toda v krščanskem smislu moramo deliti tudi takrat, ko sami nimamo veliko.

Kardinal Hollerich je taborišče sam obiskal leta 2019 in nato v svojem nadškofijskem dvorcu v Luksemburgu sprejel dve begunski družini. »Lahko vam pripovedujem o veselju, ki ga občutim, ko ti dve družini obiščem,« je povedal luksemburški nadškof. »Ljudje so tako srečni, da lahko živijo običajno življenje. Otroci, ki nikoli niso imeli priložnosti obiskovati šole, se zdaj ravno učijo abecedo. V življenju lahko naposled upajo. Tem ljudem moramo dati upanje.«

Zahteva po solidarnosti

Kardinal Hollerich je v preteklih mesecih večkrat izrazil zahtevo po solidarnosti med evropskimi državami in politično rešitev za begunce. Kako se lotiti begunskega vprašanja, je načeloma stvar politike. »Toda z vsemi ljudmi moramo ravnati človeško, in če se to ne zgodi, mora spregovoriti Cerkev,« je predsednik ComECE pred dnevi poudaril med bogoslužjem v okviru Evropskega foruma v Alpbachu, ko je govoril o položaju beguncev na čolnih v Sredozemskem morju. Ne smemo zgolj uporabljati velikih besed o evropskih vrednotah, »ki pa takoj potihnejo, če te niso v skladu z našimi narodnimi interesi,« je dejal kardinal Hollerich.