Svoboda izražanja, konkretizirana v razpravljajoči se na ustavi temelječi in delujoči pravni državi (in družbi), ni zgolj pravni institut, temveč ustavna vrednota enkratnega pomena ter mora predstavljati cilj¹ sleherne demokraciji zavezane državne oblasti in družbe, saj predstavlja vrednostno izhodišče in hkrati pogoj za vse druge oblike svobode. Obravnave sovražnega govora se je nujno treba lotiti previdno, skrbno, pravno analitično in s posluhom za temelje ustavnopravne zaščite svobode izražanja.

Konstitutivni temelj svobodne demokratične družbe

Evropsko sodišče za človekove pravice je v sodbi Handyside proti Združenemu kraljestvu, kjer je tehtalo med pravico do svobode izražanja in varstvom morale, poudarilo, da je nujno ustvariti in vzdrževati prostor javne razprave in da svoboda izražanja ne velja »samo za informacije ali misli, ki so sprejete z odobravanjem ali štejejo za neškodljive in nevtralne, temveč tudi za tiste, ki šokirajo, žalijo, moti...