Danes goduje sv. Krištof, svetnik, ki ga poznamo predvsem po Krištofovi nedelji, ko poteka tudi akcija Miva.

Priprošnjik v sili in zoper naglo smrt

Zgodovinsko sta izpričana samo njegovo ime in mučeništvo (verjetno za cesarja Dioklecijana), zato je o njem nastalo veliko legend.

Sv. Krištof je priprošnjik v sili in tudi zoper naglo smrt. Ljudje so imeli v moč svetnikove priprošnje veliko zaupanje. Prepričani so bili, da jutranji pogled na svetnikovo podobo prepreči naglo smrt. Iz te vere so tudi pri nas marsikje vaščani naročali njegovo sliko v nadnaravni velikosti na zunanji strani farne ali podružnične cerkve, kjer so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše kar skozi okno.

V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvazorjevih časih veliko članov.

Upodobitve

Svetnika upodabljajo z velikim drevesom v roki. Po legendi je namreč ozelenela njegova palica in zrasla v drevo, ko jo je zasadil v tla. Simbolično to pomeni rast evangelija, ki ga je oznanjal na otoku Samosu, kjer je tudi umrl mučeniške smrti. Pri nas so ga največkrat upodabljali kot velikana, ki na rami nosi božje Dete čez reko. Ko ga je nekoč nesel čez deročo vodo, je čutil, da postaja čedalje težje in ga je komaj prinesel na drugi breg. Krištof je nejevoljen dejal: »Težak si mi, kot bi nosil cel svet.« Bil je Kristus, ki mu je odgovoril: »Ne nosiš samo sveta, marveč tudi tistega, ki je svet ustvaril.« Nato je velikana potlačil pod vodo, ga tako krstil in mu dal ime Krištof.

Legenda je dala pobudo, da so ga izbrali za zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki, romarji in popotniki; v današnjem času pa avtomobilisti in piloti.