Pogled iz zamejstva na veličastno Rogličevo zmago na Svetih Višarjah
Pogled iz zamejstva na veličastno Rogličevo zmago na Svetih Višarjah
Kot je v uvodniku zadnjega Novega glasa, tednika Slovencev v Italiji, zapisal urednik Jurij Paljk, je Rogličeva sobotna zmaga tako polna simbolike, »da moramo napisati, da gre za zgodovinski športni dogodek, ki presega sam šport. Za nas Slovence gotovo!« Paljk je poudaril, da so na ogled etape prišle družine, starejši in mladi, športniki in verniki, skratka Slovenija v malem. Med množicami ljubiteljev kolesarstva, bilo jih je več 10.000, je bila večina slovenskih.
Preberite tudi: Kaj nam sporoča zmaga Primoža Rogliča?
Zmaga vseh, ki ljubimo slovenstvo
Kot je v komentarju izpostavil Paljk, je bila Rogličeva zmaga na Svetih Višarjah tudi zmaga vseh, ki ljubimo slovensko zastavo, slovenstvo, Svete Višarje, lastno identiteto. »Nobenega nacionalizma, ampak le iskreno veselje, da je Slovenec Primož Roglič prav tu osvojil rožnato majico. /…/ Ko je v Rimu pod Kolosejem zadonela slovenska himna, ki so jo zaigrali italijanski orožniki, na odru pa je Zdravljico pel zmagovalec, je bilo veselje popolno, ganjenost vseh nas pa tudi,« je poudaril Paljk.
Kraj, ki združuje obmejne narode
Rogličeva zmaga je bila tudi zmaga vseh slovenskih ljudi, ki smo tri tedne dihali in upali z njim, ki se je pobral po padcih, preživel neznosne vremenske razmere in ni obupal niti takrat, ko je že kazalo, da dirke ne more več dobiti, je dodal komentator. »Vse to na Svetih Višarjah, na kraju, ki združuje pod Marijinim svetiščem obmejne narode, saj se tu stika germanski svet z romanskim in slovanskim,« je še izpostavil Jurij Paljk.
O 'čudežu na Svetih Višarjah' so pisali tudi tisti, ki ne verjamejo v čudeže
Zaobšel ni neizmerne simbolike tega božjepotnega kraja, pod katerim je v začetku 30. let prejšnjega stoletja duhovnik dr. Lambert Ehrlich na glas sanjal o svobodni Sloveniji, bil pozneje zverinsko umorjen, a se je duh »svetovišarske Slovenije«, tako Paljk, vrnil tudi s kolesarsko zmago Primoža Rogliča: »Na Svete Višarje so ga namreč prišli podpirat vsi slovenski ljudje, o 'čudežu na Svetih Višarjah' so pisali tudi tisti, ki ne verjamejo v čudeže, predvsem pa je bilo veselje vseh nepopisno.«
Nismo tako pogubno razdeljeni
Paljk je opozoril, da pa so ganjenost, ponos in tiho zadovoljstvo lahko le obliži na narodove rane preteklosti. »Tudi na Svetih Višarjah niso šli vsi v božjepotno svetišče, a Roglič je z zmago povedal vsem ljudem, da se z voljo, vztrajnostjo, odločnostjo, trdin delom in dobrim namenom zmore narediti ogromno, tudi danes povezati slovenske ljudi,« ki še vedno veliko damo na svoje simbole, slovensko zastavo, jezik, identiteto, zlasti pa »nismo tako pogubno razdeljeni, kot bi nam radi nekateri, ki vse naše svetinje omalovažujejo, dopovedali!«
Kraj zmage ni Monte Lussari, temveč so Svete Višarje
Med plapolanjem slovenskih zastav, neizmernim veseljem slovenskih navijačev je angleški televizijski komentator v neposrednem prenosu dejal, da »kraj zmage danes ni Monte Lussari, temveč so Svete Višarje«, je v uvodniku še pristavil urednik Novega glasa in zapis sklenil z besedami: »Bravo, prvi slovenski zmagovalec na Giru Primož Roglič, iskrene čestitke v imenu vseh tistih, ki vsak dan vztrajamo pri ohranjanju slovenske besede in slovenska v Italiji. In seveda hvala za vse!«