Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pogled iz rdeče cone Doma sv. Jožefa v Celju

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 12. 11. 2020 / 06:25
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 17.11.2020 / 10:35
Ustavi predvajanje Nalaganje
Pogled iz rdeče cone Doma sv. Jožefa v Celju

Pogled iz rdeče cone Doma sv. Jožefa v Celju

Kljub nadčloveškim naporom optimizma ne zmanjka.

Tler ima dvomesečnega sina in dveletno hčerko. FOTO: Tatjana Splichal

Med zdravstvenimi delavci, ki te dni požrtvovalno, z nadčloveškimi napori in velikim srcem delajo z bolniki s covid-19 je tudi skupina mladih zdravstvenih tehnikov v Domu sv. Jožefa. V rdeči coni, ki so jo zasilno vzpostavili v Kardinalovi dvorani, sicer namenjeni prireditvam, dela tudi Tler Pfeifer, ki je za Družino opisal razmere.

Dom postal začasen dom

»Grizemo iz dneva v dan,« pravi. Čez dan si dvakrat vzamejo pavzo, takrat se morajo povsem preobleči »iz bojne opreme«, se umiti in razkužiti. »Kakšen dan imamo celo norišnico, da kdo od nas pavzo kar izpusti.« Spijo kar v domu, da prihranijo čas na vožnji, s tem pa ščitijo tudi svoje domače.

Delajo od sedmih zjutraj pa do sedmih zvečer. Trije skrbijo za od 20 do 25 okuženih stanovalcev, čez teden jim pomoč nudita diplomirana medicinska sestra iz zdravstvenega doma in fizioterapevtka.

»Naše delo je podobno kot običajno, jih negujemo, umivamo, hranimo, večkrat dnevno merimo temperaturo. A vseeno je situacija hujša, ni prostora, ničesar nimaš kam odložiti. Res je, da si v tem skupnem prostoru hitreje od prvega do zadnjega, a vseeno ni prijetno, posebno za stanovalce. To je Bolnica Franja, le da imamo elektriko in vodo in mogoče malo boljše pripomočke, da jim pomagamo.«


Kljub težkim razmeram v domu si boljše službe ne more zamisliti. FOTO: Tatjana Splichal

Ko ga najbolj stisne pri srcu

Pri srcu ga stisne, ko pomisli, kako mora biti stanovalcem, ki so morali zapustiti svojo sobo in vsakodnevno rutino ter se začasno preseliti v ta skupni prostor. »Starejši ljudje obožujejo rutino, zdaj pa jim je vse odvzeto. Težko mi je, ko jim praktično vzamemo vse.« Ob tem si predvsem želi, da bi se situacija čim prej umirila in se življenje vrnilo v svoje tirnice.

Kljub razmeram je optimističen in vesel, predvsem zaradi dobere ekipe sodelavcev, med katerimi pozitivne energije ne zmanjka. Hkrati pa poudarja: »Delo v domu me res veseli. Pride kdaj pa kdaj tudi do trenj, nesporazumov, a večinoma so naše pomoči veseli in so nam hvaležni.«

----
Celoten članek je objavljen v novi številki tednika Družina (46/2020). Tam boste lahko prebrali tudi, kaj je o Tleru in njegovi ekipi povedala s. Emanuela Žerdin, ki prav tako dela v Domu sv. Jožefa.

---
PREBERITE TUDI:
- Požrtvovalno delo v domovih za starejše

Kupi v trgovini

Novo
Jaz in K@REL
Za mladino
14,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh