Za gospodinjstva, ki jim elektriko dobavlja podjetje GEN-I, bo ta od 1. avgusta torej skupno dražja za približno 18 odstotkov.

Kilovatna ura porabljene električne energije v višji tarifi bo tako po novem stala 0,10602 evra (namesto 0,07918 evra) in se bo tako podražila za 34 odstotkov. Za 66 odstotkov se bo povišala cena kilovatne ure električne energije v manjši tarifi (z 0,04391 evra na 0,07308 evra). Kilovatna ura v enotni tarifi pa se bo podražila z 0,07069 evra na 0,09992 evra oziroma za 41 odstotkov.

Pričakovana podražitev

V podjetju GEN-I so razloge za podražitev našli predvsem na tujih trgih, kjer se elektrika astronomsko draži: »V zadnjih devetih letih, ko je Gen-I ohranil cene za gospodinjstva nespremenjene, je bila povprečna veleprodajna cena 48,2 EUR/MWh, medtem ko je trenutna cena za nakup električne energije za leto 2023 te dni presegla astronomskih 260 EUR/MWh, torej za več kot 500 odstotkov višja.«

Kljub zaostrenim razmeram pa v podjetju obljubljajo, da cen električne energije letos ne bodo več dražili. Cenovne razlike med posameznimi ponudniki lahko spremljate na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Zakaj se elektrika draži?

Potrošnike v tem trenutku prav gotovo bega, kaj je vzrok za tako silovito rast cen. Za Slovenijo je namreč veljalo, da je njena proizvodnja precej dobro pokrita z izvozom. Zaradi specifičnih lastnosti slovenskega energetskega sistema pa so slovenska energetska podjetja na proizvodnji električne energije glede na bilanco s tujino ustvarjala dobiček. Poleg tega normalno poslujeta obe ključni elektrarni, NEK in TEŠ.

Zakaj se torej elektrika draži?

Slovensko elektrogospodarstvo se je do sedaj odlikovalo po tem, da je viške elektrike s pomočjo hidroelektrarn proizvajalo predvsem takrat, ko je bila električna energija najdražja. Iz tujine pa se je kupovala takrat, ko je bila le ta poceni.

Slabe hidrološke razmere

Letošnje leto pa nam glede tega ne gre preveč na roko. Letošnja zima se je namreč po podatkih agencije RS za okolje uvrstila med 13 najmanj namočenih od leta 1961. Še posebej sušen je bil mesec marec, ko v državi ni bilo nobenih omembe vrednih padavin.

Vse to pa se seveda pozna na pretokih rek in posledično proizvodnji slovenskih hidroelektrarn.

Te so zimskem obdobju od (decembra do konca marca) letos tako proizvedle kar za 50 odstotkov električne energije manj kot v enakem obdobju lani. Stanje pa se od takrat le še poslabšuje. Tako je bila Slovenija letos praktično ves čas odvisna od uvoza.

Na voljo le dražja elektrika iz TEŠ in tujine

Holding Slovenske elektrarne manjkajočo elektriko nadomešča z bistveno dražjo proizvodnjo v šoštanjskih blokih 5 in 6 ter občasnim zaganjanjem plinske elektrarne Brestanica. To pa počne zgolj takrat, ko je cena proizvodnje elektrike iz te elektrarne nižja od tiste iz uvoza. Ta pa se kot rečeno, močno draži.

Kot zanimivost pa lahko povemo tudi, da nizek vodostaj Save vpliva tudi na proizvodnjo nuklearne elektrarne v Krškem. Ker se le ta zaradi prenizkega vodostaja reke hladi tudi prek hladilnih stolpov, je njena efektivna proizvodnja za približno en odstotek nižja.

Evropa čaka na dež

Zaostrene energetske razmere v Evropi bodo tako ostale zapletene vse do kakšnega obilnejšega ciklona, ki bi spodbudil večje gibanje zračnih mas in napolnil izsušene struge rek. Velik prispevek k umiritvi cen energentov pa bi prinesel tudi čimprejšnji zaključek vojne v Ukrajini.