In kako so slovensko predsedovanje spremljali, videli in ocenili mladi? Za ovrednotenje opravljenega v pol leta na čelu Sveta EU smo povprašali Zarjo Bregant, ki ima na ravni evropske mladinske politike med Slovenci bržkone najuglednejši položaj – kot mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka SDS, je bila namreč v začetku lanskega julija izvoljena za podpredsednico YEPP, podmladka Evropske ljudske stranke, najštevilčnejše politične skupine v Evropskem parlamentu.

Leta 1996 rojena Ljubljančanka je diplomirana pravnica in magistrska študentka Evropske pravne fakultete Nove univerze, hkrati je zaposlena v Kabinetu ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja. Je tudi predsednica SDM Ljubljana. V pogovoru za spletno Družino je pogled usmerila tudi vnaprej in med drugim izpostavila še en dosežek slovenskega predsedovanja, neposredno povezan z mladimi – zaključeno je bilo namreč pogajanje o razglasitvi evropskega leta mladih 2022.

Zarja Bregant (1996) je diplomirana pravnica, podpredsednica YEPP, podmladka Evropske ljudske stranke, mednarodna sekretarka SDM in zaposlena v Kabinetu ministra za zunanje zadeve.

Kakšna je vaša ocena drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU? So bila izpolnjena osnovna pričakovanja?

Če bi ocenjevala uspešnost našega predsedovanja na podlagi komunikacije evropskih komisarjev, predsednice Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta ob uspešno zaključenih trialogih in ob sklepu slovenskega predsedovanja, ki so vsi zelo hvalili slovensko predsedstvo, bi lahko rekla, da je bilo predsedovanje nadvse uspešno. Če bi brala le naše medije, bi lahko rekla, da je šlo za predsedovanje zamujenih priložnosti in slabe komunikacije. Na začetku predsedovanja smo si zastavili cilje oz. prioritete, ki jih želimo izpolniti v pol leta. Rečem lahko, da smo na vseh področjih iz sklopa prioritet dosegli uspehe, ki smo si jih zadali in s katerimi bi lahko čisto objektivno merili uspešnost slovenskega predsedovanja.

V Evropskem parlamentu je bila prav na januarski seji obravnavana Resolucija o krepitvi vloge evropske mladine: zaposlovanje po pandemiji in socialno okrevanje. To sta trenutno največja nerešena izziva mladih.

Ko ste se pogovarjali z mladimi v evropskem prostoru, tako znotraj YEPP kot tudi širše, kakšne odzive so vam dajali na slovensko predsedovanje? Ste slišali tudi kritične odzive?

Mladi moramo biti vedno kritični, najprej do starejših, bolj izkušenih, pa tudi drug do drugega. Na YEPP s kolegi debatiramo, predstavljamo vsak svojo državo in zastopamo svoje prioritete na mednarodnem parketu. Lahko rečem, da smo bili zaradi predsedovanja morda le še bolj zanimivi, bolj v toku dogajanja in s tem bolj aktivni v YEPP.

Katere ključne točke, ki se dotikajo področja mladih, je odprla Slovenija med predsedovanjem Svetu EU?

Glavna točka, pri kateri je slovensko predsedovanje doseglo nov mejnik, je bilo zaključeno pogajanje o razglasitvi evropskega leta mladih 2022.

Evropsko leto mladih tako v ospredje postavlja glas mladih, s tem pa številne plati življenja mladih od izobraževanja, zaposlovanja pa vse do dobrega počutja, njihove samozavesti in zdravja, kulturnega udejstvovanja in iskanja rešitev za izzive prihodnosti. V letošnjem letu bodo tako v državah članicah kakor tudi v okviru Evropske komisije v sodelovanju z drugimi inštitucijami EU, organizacijami civilne družbe in mladimi vse leto organizirane številne dejavnosti na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni. V okviru različnih aktivnosti se bo obravnavalo vrsto perečih vprašanj na področju mladine.

Zarja Bregant: Rečem lahko, da smo na vseh področjih iz sklopa prioritet dosegli uspehe, ki smo si jih zadali in s katerimi bi lahko čisto objektivno merili uspešnost slovenskega predsedovanja. FOTO: Tatjana Splichal

Evropsko leto mladih bo tesno povezano z izvajanjem inštrumenta NextGenerationEU, ki mladim zagotavlja nove priložnosti vključno s kakovostnimi delovnimi mesti ter možnostmi za izobraževanje in usposabljanje, poleg tega pa podpira aktivno sodelovanje mladih v družbi.

V letu mladih bodo prizadevanja usmerjena tudi v sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi EU, namenjenimi mladim na vseh področjih politike – od programov razvoja podeželja s poudarkom na mladih v kmetijstvu do programov za raziskave in inovacije, od kohezijskih ukrepov do ukrepov na področju podnebnih sprememb.

Je pa slovensko predsedstvo doseglo velike uspehe tudi na drugih področjih, ki se ne dotikajo le mladih, so pa vseeno zanje zelo pomembni – dosežen je bil dogovor o uredbi o mobilnem gostovanju brez dodatnih stroškov, na področju zelene preobrazbe je bil usklajen mandat EU za konferenco o podnebnih spremembah COP26, med našim predsedovanjem je potekal vsebinski del konference o prihodnosti Evrope, dosežen pa je bil tudi preboj in dogovor o direktivi o ustreznih minimalnih plačah.

Evropsko leto mladih v ospredje postavlja glas mladih, s tem pa številne plati življenja mladih od izobraževanja, zaposlovanja pa vse do dobrega počutja, njihove samozavesti in zdravja, kulturnega udejstvovanja in iskanja rešitev za izzive prihodnosti.

Kateri so ključni (zlasti še nerešeni) izzivi, ki zadevajo mlade na ravni EU?

Na mlade je pandemija negativno vplivala bolj, kot si morda mislimo. Tukaj govorimo o problematiki duševnega zdravja, tudi zaradi negotovosti pri zaposlovanju. V Evropskem parlamentu je bila prav na januarski seji obravnavana Resolucija o krepitvi vloge evropske mladine: zaposlovanje po pandemiji in socialno okrevanje. To sta trenutno največja nerešena izziva mladih. Mlade pa skrbi tudi, v kakšnem svetu bodo živeli jutri, čez eno leto, čez 10 let, zato so zelo angažirani pri okoljski problematiki.

Se po vašem v Evropskem parlamentu dovolj govori o problematiki mladih?

Kot že rečeno, letošnje leto je namenjeno prav nam, mladim, tako da bomo v središču pogovorov tudi v Evropskem parlamentu.

V letu mladih bodo prizadevanja usmerjena tudi v sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi EU, namenjenimi mladim na vseh področjih politike – od programov razvoja podeželja s poudarkom na mladih v kmetijstvu do programov za raziskave in inovacije, od kohezijskih ukrepov do ukrepov na področju podnebnih sprememb.

Še nekoliko bolj osebno vprašanje: lani poleti ste postali podpredsednica YEPP. Kakšne so vaše odgovornosti in zadolžitve v tem okviru?

V tem okviru se na približno 3 mesece udeležujem sej Sveta YEPP, na katerih v Slovenski demokratski mladini skupaj z Mlado Slovenijo in Novo generacijo SLS prek razprav v resolucijah zastopamo interese mladih na mednarodnem področju. Stiki s podmladki drugih strank so tako tudi intenzivnejši, ravno tako tudi udeležbe na različnih okroglih mizah. V februarju se bomo s kolegi spet srečali v Rimu na zasedanju predsednikov podmladkov strank YEPP in izvedli bilateralni obisk kolegov mladež HDZ in mladež HDZ BiH v Sloveniji. V Sklopu YEPP sem zadolžena tudi za delovno skupino na temo Širitve na Zahodni Balkan.