Novela zakona kot trajne uveljavlja izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, je poročala STA. S predlansko zadnjo spremembo Zakona o trgovini je državni zbor določil, da so ob nedeljah in praznikih zaprte vse prodajalne razen izjem – prodajaln, velikih do 200 kvadratnih metrov, prodajaln na bencinskih servisih, mejnih prehodih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah, v bolnišnicah in pristaniščih, namenjenih za javni promet. Po tem zakonu muzejske prodajalne in prodajalne v turističnoinformacijskih centrih, ki so lahko odprti ob nedeljah in praznikih, niso smele prodajati izdelkov obiskovalcem.

Na glasovanju se je Državni zbor poenotil in novelo Zakona o trgovini potrdil brez glasu proti.

Predlog izhaja iz protikoronskega zakona

To je premenil Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, po katerem se lahko obratovalni čas prodajaln na mednarodnih letališčih, v TIC in muzejih določa brez omejitev, ne glede na Zakon o trgovini. Ta ureditev velja le še do konca letošnjega leta, predlog novele, ki so mu poslanske skupine v razpravi na današnji seji izrazile široko podporo, pa te izjeme uveljavlja kot trajne. Pri tem so poslanske skupine opozorile, da je treba sicer spoštovati pravico delavcev do prostega delovnega dne. V NSi, denimo, bodo predlog podprli »iz pragmatičnih razlogov«, podporo so mu napovedali tudi v SDS, Svobodi in SD.

Ne kateri koli dan počitka

»Ne gre zgolj za zagotavljanje posameznikovega počitka na naključni dan v tednu, temveč tudi za to, da ima človek možnost, da ta dan počitka preživi skupaj z družino, z najdražjimi. Že zaradi praktičnih razlogov pa to ni mogoče brez poenotenja družbe o vprašanju, kateri dan v tednu je to. V državah, utemeljenih na krščanskem izročilu, je ta dan nedelja. Opuščanje nedelje kot dela prostega dne v naši družbi prispeva k okrnitvi družinskega življenja, saj otežuje preživljanje prostega dne z družinskimi člani. In ne pozabimo že skoraj klišejske resnice, da je družina temeljna celica družbe,« je v stališču poslanske skupine NSi družinski vidik denimo izpostavil Jožef Horvat.