Kot pravijo sami, so sporazum, ki je nastajal dlje časa, podpisali z namenom umiritve stanja v državi in kot podlago za nadaljnje sodelovanje, pripravo skupnih programskih vsebin ter način delovanja in postopkov, ki bodo na volitvah omogočili vzpostavitev trdne, uspešne in učinkovite vlade.

Kaj piše v sporazumu?

V sporazumu je med drugim zapisano: »Osnovni namen podpisa sporazuma je tudi vrnitev k ustavnim temeljem in evropskim vrednotam in k doslednemu spoštovanju demokratičnih inštitucij in medijske svobode.«

Kaj sledi po volitvah?

Kot sledi iz sporazuma, bodo stranke po parlamentarnih volitvah, predvidenih za prihodnje leto, sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in za mandatarja izvolile vodjo stranke partnerice z največjim deležem doseženih glasov.

Na volitvah samostojno

K oblikovanju koalicije bodo lahko pristopile tudi druge stranke, ki s podpisnicami delijo temeljna načela, k pridružitvi pa bodo morale dati soglasje vse štiri stranke podpisnice, ki bodo sicer na prihodnjih volitvah nastopile samostojno s svojimi listami in programi.

Deset točk

Glavna načela sporazuma so zajeta v 10 točk. Podpisnice se med drugim zavezujejo k »učinkovitejšemu in bolj strokovno podprtemu spopadanju s pandemijo«, k »vrnitvi veljave stroke v ključne državne ustanove«, k »obračunu s korupcijo v vrhovih oblasti« in k »boju proti revščini, neenakosti in socialni izključenosti«.

Sporazum tudi leta 2018

Spomnimo: že po parlamentarnih volitvah leta 2018 je peterica strank (LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB) s pridruženo Levico parafirala sporazum o sodelovanju, a je nato vlada pod vodstvom Marjana Šarca vzdržala le leto in pol. Nato je premierski stolček ponovno zasedel prvak SDS Janez Janša.