Podpis sporazuma med Svetim sedežem in Liechtensteinom preložen
Podpis sporazuma med Svetim sedežem in Liechtensteinom preložen
Sporazum med kneževino Liechtenstein in Svetim sedežem zaenkrat še ne bo podpisan, je minuli teden poročala švicarska katoliška agencija KIPA/APIC. Dokument naj bi podpisali minuli petek, kar pa so zaradi spremenjenih izhodišč preložili, kot je bilo pojasnjeno v skupni izjavi obeh podpisnikov. Ob tem so mediji ugibali o morebitnem vzroku za preložitev podpisa – težave naj bi predstavljala obstoječa možnost, da se posamezne skupnosti avtonomno ne priključijo novim predpisom 'v premoženjsko pravnih in finančnih vprašanjih'.
V pogodbi gre za premoženjsko pravno ločitev na ravni posameznih skupnosti. Kneževina in Vatikan sta na pogajalski ravni že dosegla sporazum in podpis je bil sprva predviden že 12. decembra lani, nato je bil prestavljen na 11. januar letos, zdaj pa so ga odložili za nedoločen čas.
V kneževini Liechtenstein so nedavno sprejeli zakon o ločitvi Cerkve in države. Novi zakon o verskih skupnostih je osrednji element nove ureditve, ki je v veljavo stopila 20. decembra lani, ostale točke pa so še ustavna revizija, s katero katoliška Cerkev v državi izgublja svoj status deželne Cerkve, nov sporazum s Svetim sedežem, ter prevzem italijanskega modela za financiranje Cerkva 'Otto per mille'.
Novi zakon o verskih skupnostih priznava delovanje rimokatoliške, evangeličanske in evangaličansko-luteranske Cerkve. V kneževini je okoli 75 % izmed 36.000 prebivalcev katoličanov; pred petdesetimi leti jih je bilo še 90 %.
Nadškofijo Vaduz, ki obsega celotno ozemlje male države, je leta 1997 uredil Vatikan, kot pravna podlaga za urejanje odnosov med Liechtensteinom in Svetim sedežem pa je služil zakon iz leta 1870.
Država bo po novem priznane verske skupnosti financirala s t.i. mandatnim davkom. Davčni zavezanci bodo lahko sami odločili, kateri skupnosti bodo namenili del svojih davkov. Vlada v Liechtensteinu je naredila izračun, da bodo verske skupnosti na ta način predvidoma pridobile okoli 2 % premoženjskega in dohodkovnega davka celotne države in posameznih skupnosti, kar na letni ravni pomeni skoraj tri milijone evrov.
Foto: splet