Limoški križ je izraz za tip križev, ki so jih izdelovali v delavnicah v Limogesu na jugozahodu Francije, že od 6. stoletja dalje pomembnem evropskem zlatarskem središču. Izdelki iz teh delavnic so od 12. stoletja dalje znani pod imenom opus lemovicensis, o njihovi priljubljenosti pa priča dejstvo, da so hranjeni kot velike dragocenosti na obsežnem območju, od Velike Britanije do Rusije, od Izraela do Skandinavije.

Križani iz Breginja je datiran v 13. stoletje, hrani ga Tolminski muzej. Pred nekaj leti ga je našel domačin na travniku južno od cerkve sv. Nikolaja v Breginju.FOTO: Ksenja Hočevar

Dragoceni križi iz Vrzdenca, Lokev, Kopra in Breginja

Na slovenskem ozemlju poznamo štiri primerke »križanih«, ki tipsko ustrezajo opredelitvam križanih iz limoških delavnic. Križ s Križanim iz Lokev na Krasu je najstarejši med slovenskimi primerki, trije križani: z Vrzdenca, iz Kopra in Breginja pa so brez križa, so mlajši in likovno zelo sorodni (več o značilnostih posameznih križev v novi številki tiskane Družine).

Limoško razpelo iz Lokev na Krasu (okoli leta 1200) pripada k procesijskemu tipa križa in je bil svojčas gotovo pritrjen na les. Je najstarejši ohranjen limoški križ pri nas in edini z našega ozemlja, ko sta ohranjena križ in križani. FOTO: Ksenja Hočevar

Posebnost limoških križev je Križani s kraljevsko krono na glavi kot Kristus Kralj, ki prestoluje s križa; kot je značilno za romanske motive ima Kristus odprte oči in »vzporedna stopala«. Takšne križane so umeščali na procesijske križe, oltarne križe, platnice knjig ali na relikviarije; na Hrvaškem so na primer našli limoški križ priložen v grobu pri imenitnemu pokojniku.

Rekonstrukcija videza razpela iz Lokve na Krasu in križanega iz Vrzdenca v času njunega nastanka. FOTO: Ksenja Hočevar

Igor Vidmar – z limoških križem na 4000 km dolgo pot do Santiaga

K razširjenosti limoških križev in drugih izdelkov iz te delavnice po vsem evropskem ozemlju in tudi širše je pripomogla tudi geografska lega kraja Limoges, leži namreč ob romarski poti, ki vodi iz Pariza do Santiaga de Compostele. V 12. stoletju je po podatkih Narodnega muzeja k sv. Jakobu v Kompostelo romalo od 200 do 500 tisoč romarjev in vsaj četrtina jih je šla po kraku, ki vodi skozi Limoges. 

Del romarske oprave Igorja Vidmarja na štiri tisoč kilometrov dolgi romarski poti v Kompostelo je bil tudi limoški križ. FOTO: Ksenja Hočevar

Srednjeveška romarska pot k sv. Jakobu je bila že pred stoletji zelo priljubljena tudi med Slovenci in tako je še danes. Leta 2021, v jubilejnem letu sv. Jakoba, je v Kompostelo romal tudi kustos v Narodnem muzeju Igor Vidmar, sicer predsednik Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji. V Narodnem muzeju so mu priskrbeli repliko vrzdenškega križanega, z njim je prehodil 4000 kilometrov romarskih poti po Franciji, Portugalski in Španiji – s fotografijami in delom Vidmarjeve romarske oprave je obogatena tudi razstava v Narodnem muzeju. Na ogled bo do 30. maja.

K razširjenosti limoških križev je pripomogla tudi geografska lega kraja Limoges, leži namreč ob romarski poti, ki vodi iz Pariza do Santiaga de Compostele. FOTO: Ksenja Hočevar